Promet je gostejši, vozniki pa vse hitrejši

Kar 165.000 Slovencev starih od 65 do 80 let ima še veljavno vozniško dovoljenje B kategorije, starejših od 80 let je več kot 12.000.

Objavljeno
09. oktober 2013 17.59
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Ob dnevu starejših so v AMZS voznike nad 65 let povabili k preverjanju sposobnosti za varno vožnjo. Zaradi podatka, da si jih je več kot 12.000 že nadelo osmi križ, smo v Centru varne vožnje na Vranskem pričakovali starejše, a so se vabilu odzvali le mlajši seniorji.

Če drugega ne, samostojnost pri mobilnosti starostnikom predstavlja boljšo kakovost življenja in razbremenitev svojcev. Zato jih ni malo, ki se za vozniški izpit odločijo že v poznih letih, ker prej niso čutili potrebe po tem. Po naših cestah vozi več kot 10.000 takšnih, ki so pred vpisom v avtošolo že srečali abrahama. »Vozniki seniorji so med najboljšimi učenci. Očitno so jih življenjske izkušnje pripravile do tega, da pozorno spremljajo dogajanje in priprave na izpit jemljejo zelo resno,« je iz izkušenj povedal Brane Legan, inštruktor v Centru varne vožnje na Vranskem in dodal: »Žal, pa drži dejstvo, da so pri seniorjih reakcijske sposobnosti že spremenjene. Za večjo varnost bi jih morali občasno preizkusiti, četudi jim zakon tega ne narekuje. Na to bi jih morali opozoriti svojci. Njihova spodbuda je zelo pomembna.«

Spodbuda sinov

In prav to se je izkazalo na terenu. Naključje ali ne, toda prav vsi seniorji, ki smo jih vprašali, kaj jih je pripeljalo na poligon, so zatrdili, da so za to »krivi« njihovi sinovi. »Bliža se moja 70-letnica pa mi je sin predlagal, naj grem preverit svoje vozniško znanje,« je povedal Marko Okorn, ki se je na Vransko pripeljal iz Sevnice. Poudaril je, da so se vozne razmere v letih odkar je aktiven voznik v Sloveniji zelo spremenile: »Krožišča in novi avtocestni priključki so za nas starejše kar huda sprememba. Včasih moramo pošteno pritisniti na zavoro, da ne bi povzročili kakšne neumnosti. Ko srečujem voznike, ki so že presegli osemdeseta, se včasih kar zgrozim. Resno se sprašujem, ali s svojimi reakcijskimi sposobnostmi še obvladujo nove cestne zahteve. Ne čudijo me vse pogostejša prometna obvestila, da kdo zaide na izvozu za avtocesto in potem vozi v napačno smer. Pred davnimi desetletji, ko je ta človek opravljal vozniški izpit, so bili pogoji povsem drugačni. Že sam čutim spremembe za volanom, čeprav me do osemdesetih loči še celo desetletje.«

Marko Okorn pravi, da je leta 1978, ko je opravil vozniški izpit, sodil med starejše kandidate, kar je pomenilo več učnih ur z inštruktorjem: »Veljalo je, da kolikor let imaš, toliko ur vaje potrebuješ pred izpitom.« Od takrat je prevozil približno po tisoč kilometrov na mesec. Poudaril je, da so vozne razmere tam, kjer živi, povsem drugačne kot v urbanih središčih. »Odkrito povem, da se Ljubljane zelo bojim in se je izogibam. No, nekaj časa sem živel tudi v Zagrebu. Pravijo, da so tamkajšnji vozniki hujši od slovenskih, a tega nisem opazil.«

Inštruktor je Marka Okorna najprej pospremil do njegovega avtomobila, kjer sta preverila, kako v njem sedi in kako drži volan. Spremenila sta nastavitve sedeža in se pogovorila o pravilnem upravljanju volana. Končno je sledila vožnja po poligonu. Vijuganje med stebrički, pravilno zavijanje in izkušnja na simulatorju zasneženega vozišča pri visoki hitrosti, seveda z inštruktorjem na sovoznikovem sedežu. Marko je po prvem spontanem zdrsu po »snegu« v nadaljnih poskusih dosledno upošteval navodila ter s hkratnim sunkovitim, brezkompromisnim pritiskom na zavoro in sklopko varno zaustavil vozilo.

»To je bilo zunaj mojih ustaljenih navad,« je priznal po koncu vaje. »Počutil sem se, kot bi bil na prvi uri v avtošoli. Zelo sem zadovoljen. Kar nekaj novega sem se naučil. Zanimivo je tudi, kako zelo pomemben je položaj rok na volanu. Ne bi si mislil. Takšne razmere bi moral vsakdo doživeti na poligonu, da bi potem znal na cesti pravilno ravnati.« Inštruktor je njegove vozniške sposobnosti zelo pohvalil.

Skupaj v dobrem in slabem

Medtem je na preizkus že čakal seniorski par, Joži in Janez Strah iz Litije. Ni treba posebej poudarjati, da je tudi njiju na Vransko napotil sin. »Že lani so v našem kraju pripravili pisne teste in sva jih šla izpolnit. Kar dobro sva se odrezala, bolje kot mnogi mlajši. Zdaj sva prišla svoje sposobnostgi preizkusit še v praksi,« je povedal Janez. Sam je vozniški izpit opravil pred 42. leti, njegova žena je voznica 35 let. Oba sta poudarila, da so se vozne razmere v zadnjih letih zelo spremenile. Janez Strah: »Promet je gostejši, avtomobili sodobnejši, vozniki pa hitrejši. Človek mora biti zelo pozoren in znati odreagirati v vsakem položaju.«

V testni avto sta ob inštruktorju sedla skupaj. Malo tudi za pogum. Najprej se je z uprizorjenimi prometnimi nevšečnostmi spopadel kavalir, nato ga je za volanom zamenjala še žena. Spet vijuganje med ovirami, zavijanje, hitro zaviranje, vožnja po razmočenem cestišču. Avto je sprva pri veliki hitrosti pošteno zanašalo. Na koncu preizkušnje nam je Janez na vprašanje, ali ga je bilo bolj strah za volanom ali na zadnjem sedežu, odgovoril: »Sploh nisem razmišljal o tem. Vajena sva se voziti skupaj.«  Joži, ki se je prav po kaskadersko lotila naloge, je povedala, da se je s takšnimi voznimi razmerami srečala prvič in da je inštruktorju hvaležna za napotke, kako ravnati.

Neprijetna megla ali dež

Ljudmila Potočnik
iz Celja se je za test voznih sposobnosti odločila sama, a letak ji je v roke porinil sin. Izpit je pred 40. leti opravila v Nemčiji. »Ne vozim rada ponoči, v megli ali dežju. Podnevi nimam težav. Mislim, da sem dobra voznica, a bomo videli, kaj bo povedal inštruktor. Za zdaj še nimam težav z reakcijami, le vid mi malo popušča,« je povedala.

Zdaj njene vozniške poti sežejo najdlje do Ljubljane ali Maribora, včasih pa »sem zelo pogosto vozila med Münchenom in Celjem. Čeprav sem bila za volanom po sedem, osem ur, nisem imela težav. Morda bi se tudi zdaj še spustila na pot, ki jo poznam, v neznano pa ne. Če moraš na cesti gledati kam boš zavil, se lahko hitro zmedeš. Zelo se bojim hitrih voznikov. Moti me, če se kdo tik pred menoj na hitro odloči za prehitevanje, zoprno pa je tudi izsiljevanje voznikov, ko se vključujejo na avtocesto. Mladi so včasih zelo predrzni. Krivično je, da nekateri vožnjo v napačno smer pripisujejo le starejšim. Po radiu se slišala, da je tako vozila 24-letnica. Starejši smo navadno bolj preudarni.«

Njeno izjavo je Brane Legan po preizkušnji več kot desetnije seniorjev komentiral takole: »Nekateri so res takšni, a sposobnosti današnjih kandidatov so bile zelo različne. Vesel sem, da so zbrali pogum in prišli po nove izkušnje. Danes se za marsikatero težavo najde rešitev. Že če se bo starejši voznik naučil sedeti na pravi razdalji od volana, mu bo to močno pomagalo pri upravljanju vozila.« Povedal je še, da je bil najstarejši še popolnoma kompetenten voznik na preizkusu star 85 let in da je stereotip, ki ženske opredeljuje kot slabše voznice, popolnoma zgrešen.