Razgaljeni sosedski odnosi med Slovenci

Slovenci smo večinoma dobri sosedje: poznamo se po imenih, gremo na kavo ali pivo, dostikrat tudi kaj skupaj spečemo na vrtu ali pa vsaj zmažemo v stanovanju, naši otroci se igrajo skupaj, odrasli pa gremo igrat nogomet ali košarko. Je pa res, da se tudi dobri sosedje kdaj spričkajo, še posebno, če se pogosto družijo. A to ni železno pravilo: kakor ugotavlja spletna raziskava inštituta Marketagent.com, ki je preverjala medsosedske odnose, se skoraj šest desetin Slovencev še nikoli ni sprlo s sosedom, tistih, ki se redno prerekajo, pa je manj kot štiri odstotke. In kaj so razlogi: opravljanje, hrup in – šele na tretjem mestu – prepiri glede meje ali ograje.

Dve tretjini Slovencev imata dobre (52 %) ali zelo dobre (14 %) odnose s sosedi, ugotavlja spletna raziskava slovenske podružnice mednarodne raziskovalne agencije Marketagent.com, ki je o sosedskih odnosih »zaslišala« 523 Slovencev.

Četrtina anketiranih stikov s sosedi ni mogla označiti ne za dobre ne za slabe, le desetina pa ima z njimi slabe ali zelo slabe odnose. Prebivalci manjših krajev se s sosedi ponavadi bolje razumejo kakor v večjih mestih. Med Ljubljančani jih le 4,8 odstotka anketiranih meni, da imajo s sosedi zelo dobre odnose, v krajih z manj kot 500 prebivalci pa je v zelo dobrih odnosih kar petina sosedov. Velike razlike so se pokazale tudi v največjih slovenskih mestih: dobra petina Ljubljančanov ima slabe oziroma zelo slabe odnose s sosedi, medtem ko je v Mariboru takšnih manj kot šest odstotkov.

Ne glede na to, ali se maramo ali ne, pa dobro poznamo svoje sosede: 58 odstotkov jih pozna po imenu, 38 odstotkov pa jih vsaj delno ve, kako jim je ime. Tudi tukaj so opazne razlike med mestom in podeželjem: med anketiranimi Ljubljančani sosede po imenu poznajo približno štiri desetine, v krajih z manj kot 500 prebivalci pa kar 83 odstotkov.

Večina anketiranih (78 odstotkov) je s sosedi že večkrat ali vsaj nekajkrat počela kaj skupnega. Druženje je pogostejše v manjših krajih kot v večjih mestih. S sosedi najpogosteje (58 %) priredimo piknik in kaj skupaj skuhamo ali pa gremo v gostinski lokal (53 %). Povezujejo nas tudi otroci: zaradi potomcev se družijo štiri desetine anketirancev. S sosedi gremo tudi na zabavo ali se razgibavamo (35 %) ter hodimo na izlete (30 %).

O dobrih sosedskih odnosih govori tudi podatek, da se skoraj 60 odstotkov Slovencev še nikoli ni sprlo s sosedom; 37 % se jih je že nekajkrat sporeklo, takšnih, ki se s sosedi prerekajo večkrat, pa je manj kot štiri odstotke. Starejši med 50. in 59. letom imajo s sosedi nekoliko več težav, a manj kot mlajši od 30 let. Življenje na vasi prinaša več druženja, po drugi strani pa tudi več prepirov. Med anketiranimi Ljubljančani se jih je že 38 odstotkov kdaj sporeklo s sosedi, v manjših krajih pa je takšnih kar dobra polovica.

Najpogostejši razlogi za medsosedske spore so govorice oziroma obrekovanje (44 %), povzročanje hrupa (37 %) in spori glede meje ali ograje (25 %). Zanimivo pa je, da se zaradi govoric bolj prerekajo moški kakor ženske (50 proti 36 odstotkom), pri čemer pa se ženske v večji meri skregajo zaradi žive meje ali drevesa, ki raste na sosedovo stran (30 proti 21 odstotkom).