Tiskane izdaje
V življenju se velikokrat znajdemo v začaranem krogu, ko se kar ne moremo otresti motečih vzorcev ali navad. Ne znamo se organizirati, nimamo pravih prioritet, problem vlečemo v nedogled. Prijatelji in domači nam dajejo nasvete, ki ne delujejo. Podobno težko je doseči spremembe v podjetjih. Skozi coaching bi lahko velikokrat hitreje in laže prišli do dobre rešitve.
Za to obliko strokovne podpore ne najdemo slovenskega izraza. Vsekakor to ni niti svetovanje, niti mentorstvo, niti vodstvo, pravijo strokovnjaki. Coach obvlada veščino poslušanja in postavljanja močnih, bistvenih vprašanj. Z njimi pomaga posamezniku najti prave odgovore in tako priti do postavljenega cilja, bodisi v osebnem življenju bodisi v podjetju. Ni nujno, da je psiholog.
Vsi viri so že v nas, a imamo številne izgovore, zakaj vztrajamo pri načinih, ki niso učinkoviti. Coach zaznava, kje so naši potenciali, in nas usmerja, da jih bolje izkoristimo. »Največja vrednost tega procesa je, da smo tako veliko bolj motivirani, kot pa če nam nekdo konkretno svetuje, kako naj nekaj naredimo. Coaching je zato enako uspešen v poslovnem svetu ali pri starševstvu, saj tako ustvarjamo samostojne in odgovorne zaposlene ali otroke,« razlaga Mia Bone, ena prvih coachinj pri nas. Je psihologinja in ima magisterij iz coachinga in mentorstva iz Oxforda. Z njim se ukvarja dobrih osem let.
Tudi v pol ure je mogoče učinkovito pomagati
Ker v psihologiji ni našla odgovorov, kako naj ljudem v vsakdanjem življenju res pomaga, je raziskovala še druge možnosti. Najprej se je ukvarjala z NLP (nevrolingvističnim programiranjem), nato pa je odkrila coaching, ki je, kot pravi, njena druga in večna ljubezen. »Sprva sem bila zelo skeptična. Po vsem tem, kar sem se naučila pri študiju psihologije, sem težko verjela, da lahko nekomu pomagam v pol ure,« priznava.
Coaching je v našem prostoru še precej neznan, čeprav je pri nas že dobrih šest let in imamo že precej usposobljenih izvajalcev. K nam je prišel iz Amerike, kjer so bili coachi sprva zaposleni v podjetjih. A se je pokazalo, da to ni bilo dobro, ker so preveč vpleteni. Kajti manj ko vedo o neki zadevi, bolj elementarna, bistvena vprašanja lahko postavljajo in tako klienta privedejo do tega, da najde rešitev.
»Kot coach ne svetujem. Če že dobim neko zamisel za rešitev, vprašam klienta za dovoljenje, ali jo lahko delim z njim, in ta ima izbiro, da mojo idejo posluša ali ne,« poudarja sogovornica. Medtem ko je poslovno svetovanje čisto nekaj drugega – svetovalec mora biti v tem primeru zelo dober poznavalec nekega področja. Psihološko svetovanje pa na drugi strani izvajajo terapevti, psihologi ali psihiatri. V tem procesu predvsem gledamo nazaj in raziskujemo stara čustva, s katerimi bolje razumemo naše sedanje odzive.
Za lažje obvladovanje vsakodnevnih težav
Coaching je namenjen obvladovanju vsakodnevnih težav, kot so vprašanja, zakaj nisem učinkovit, ne znam upravljati časa. Ima svoje omejitve in ni namenjen ljudem z resnejšimi psihološkimi težavami.
»Coachi postavljamo vprašanja, na katera ni mogoče na hitro odgovoriti z da ali ne. Vendar pazimo, da se klient ne izgublja v detajlih, kajti čas je omejen. Sodelovanje traja le tri mesece, s srečanji enkrat na teden po pol ure. Rekli boste, da je to zelo malo. Vendar iz psihologije vemo, da ne glede na čas dosežemo uvid tri do pet minut pred koncem seanse. V ZDA so seveda razmišljali praktično in srečanja omejili na idealne pol ure,« pojasnjuje Mia Bone.
Cilje določimo pisno in v sedanjiku – npr. imam zaključen projekt, imam urejene odnose v timu – ker tiste v slogu »bom« naši možgani zaznavajo kot nekaj, kar je v nedoločeni prihodnosti, torej nikoli. Eden najbolj zanimivih ciljev, ki se ga spominja sogovornica, je bil poroka. Pri čemer klientka na začetku niti ni imela partnerja. Po treh mesecih je bila zaročena in je zdaj srečno poročena.
Veliko je ciljev, ki so datumsko določeni in čisto specifični, npr. 25. maja 2015 imam narejeno prijavo za evropski projekt, ki mi bo prinesel pet tisoč evrov, znam nemščino, najdem pravo službo. Vsak mesec s klientom pregledata, ali so bili izpolnjeni vsi koraki, ki bodo pripeljali do tja.
Proces traja tri mesece, kar je pregovornih sto dni, v katerih po psiholoških spoznanjih usvojimo novo navado. Gre za dvanajst polurnih srečanj in prvo, uvodno, ki traja do dve uri in na katerem se opredelita področje in cilj. Poleg teh je na koncu predvideno še eno daljše srečanje, tako imenovano veliko povratno sporočilo, ki ga dobi klient.
Le prvo in zadnje daljše srečanji vodi coach, na drugih ima pobudo klient. In še ena posebnost daljših srečanj – potekajo v živo. Druga pa večinoma po telefonu ali skypu, s čimer prihranimo veliko časa. Spet praktična zadeva, ki je prišla iz Amerike.
Vsi vemo, kaj je narobe,
Za naš poslovni (pa tudi širši družbeni) prostor je zelo značilno, da vsi vemo, kaj je narobe, in o tem razpravljamo v nedogled, ne uvidimo pa rešitev, vrtimo se v krogu. Zato sestanki trajajo v nedogled. »Vodje v takih primerih vprašam, kaj je naslednji korak. Kaj je rešitev,« pripoveduje sogovornica. Časovna omejitev klienta disciplinira in ga usmeri, da učinkovito izkoristi čas.
Poslovnega coachinga je veliko več kot osebnega, saj ga ljudje še premalo poznajo. Zanj se odločajo v podjetjih, v katerih si želijo, da so zaposleni polno učinkoviti, zadovoljni in izkoristijo svoje prednosti. Kjer se zavedajo, da je vlaganje v zaposlene dobra naložba. Posebej tuja podjetja ta program postavljajo kot standard za bodoče vodje. Največkrat zaposleni govorijo o tematiki iz službe, vendar ponavadi vsak poslovni coaching postane osebni, saj svoje osebnostne lastnosti vedno prenašamo tudi v službeno okolje.
