Sedemmilijardti Zemljan

Skokovita rast prebivalstva. Za prvo milijardo ljudi je bilo potrebnih deset tisoč let, za sedmo le dvanajst.

Objavljeno
28. oktober 2011 10.58
Posodobljeno
28. oktober 2011 12.00
Silvestra Rogelj Petrič, znanost
Silvestra Rogelj Petrič, znanost
Ko je začel nastajati tale zapis, je živelo na našem planetu 6.999.139.231 ljudi. Do trenutka, ko naj bi se rodil sedemmilijardti Zemljan, so nas ločili še štirje dnevi, dve uri, 24 minut in 24 sekund. Do rojstva sedemmilijardtega Zemljana je moralo na svet prijokati še nekaj manj kot milijon ljudi ali, natančneje, 860.769. Koliko ljudi bo na našem planetu živelo, ko boste brali te vrstice?

Ali bo sedemmilijardti prebivalec, ki naj bi se po izračunih ustreznih ustanov Združenih narodov rodil 31. oktobra nekje v Indiji, že med nami? Odgovor se skriva na spodnji povezavi: http://www.worldometers.info/world-population/

Dovolj je že klik, in pred vami se bodo zavrtele številke, ki registrirajo rojstva po vsem svetu. Pogled na ekran razkrije, da se število prebivalcev našega planeta poveča za enega hitreje, kot smo sposobni prebrati eno samo besedo. In če veljajo napovedi Združenih narodov, temelječe predvsem na podatkih o številu prebivalstva, številu rojstev in številu smrti po vsem svetu, bo ob izidu tega časopisa do rojstva sedemmilijardtega prebivalca potrebnih le še kakih 400.000 rojstev. Torej rekordno malo, če pogledamo zgodovino, in zelo skrb vzbujajoče, če pomislimo na prihodnost. Število prebivalstva na našem planetu se namreč ne povečuje enakomerno, ampak, kot bi rekli strokovnjaki, eksponencialno.

Zgodovinarji domnevajo, da je na našem planetu pred kakimi deset tisoč leti, ko je človek zlezel z drevesa in začel obdelovati zemljo ter si sam pridelovati hrano, torej ob začetku kmetijstva, živelo približno pet milijonov ljudi. V osem tisoč letih, do začetka našega štetja, je njihovo število (po srednjih ocenah) naraslo na 200 milijonov. Do prvega tisočletja našega štetja se je povzpelo na 275 milijonov, pol milijarde ljudi pa je doseglo leta 1650.

Da se je človeštvo dokopalo do prve milijarde, je trajalo od trenutka, ko so ljudje zlezli z dreves, pa vse do začetka industrijske revolucije okoli leta 1800. Samo v zadnjih dvesto letih, ki jih označujeta velik tehnološki napredek in napredek v obvladovanju bolezni, pa je rast števila ljudi dobesedno podivjala: do druge milijarde, dosežene leta 1927, je bilo potrebnih namesto prejšnjih deset tisoč let le 123 let! A v primerjavi s sedanjimi povečanji se zdi tudi teh 130 let neznansko dolgo. Do tretje milijarde leta 1959 je bilo namreč potrebnih le še 32 let, do četrte leta 1974 samo 25 let, do pete milijarde leta 1987 le 23 let. Šestmilijardtega Zemljana smo nato zabeležili tik pred iztekom tisočletja, leta 1999, samo dvanajst let kasneje. Samo v zadnjih sto letih se je prebivalstvo z dobre milijarde in pol povečalo na kar šest milijard!

Kako bo v tem stoletju? Za novo milijardo, sedmo, bo, če so točne napovedi ZN, kar bomo videli v ponedeljek, prav tako kot za šesto milijardo potrebnih le dvanajst let. Je to znamenje, da se rast števila ljudi na našem planetu vendarle utegne umiriti?

Da in ne. Takšne napovedi so zelo tvegane, saj nanje lahko vplivajo tudi povsem nepredvidljivi dogodki, od naravnih katastrof do svetovnih vojn. Pa vendar, upoštevaje uveljavljanje načrtovanja rojstev in migracije ljudi strokovnjaki napovedujejo počasno upadanje rasti števila svetovnega prebivalstva. Tako naj bi osmo milijardo dosegli čez 14 let, deveto milijardo 18 let kasneje, nato pa naj bi se rast pri desetih milijardah konec stoletja umirila. Svet bo takrat precej drugačen od današnjega: predvsem bo večina ljudi živela v mestih, v Evropi in na Kitajskem, kjer omejujejo rodnost žensk, pa bo več starih ljudi kot mladih. Mladih bo veliko več v državah, kjer bo se bo število prebivalstva še naprej večalo hitreje, to je predvsem v Afriki. A njihova mladost bo vse prej kot rožnata: če ne bo kakšnih korenitih socialnih svetovnih sprememb, bodo živeli v neizmerni revščini. Ob rojstvu sedemmilijardtega Zemljana predvidoma v ponedeljek se bo namreč polovica vseh ljudi na svetu morala preživljati z manj kot poldrugim evrom na dan.