Seksualne afere javnih oseb: je opravičilo dovolj?

Katoliki so bolj toleratni do spolnih škandalov kot protestanti. Zakaj?

Objavljeno
27. julij 2012 10.31
Posodobljeno
27. julij 2012 15.00
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si

Zvezdniška opravičila

Guardian je danes objavil humoren članek na temo opravičíl in varanja.

V njem novinarka komentira aktualno opravičilo igralke Kristen Stewart, zvezdnice trilogije Somrak, ki je bilo najprej objavljeno na spletni stran revije People.

Stewartova se je javno opravičila svojemu partnerju Robertu Pattisonu, prav tako zvezdniku trilogije Somrak. Prevarala ga je namreč z režiserjem omenjene trilogije Rupertom Sandersenom, ki je sledil zgledu Stewartove in objavil javno opravičilo svoji ženi in dvema otrokoma. Večina bralcev v Angliji in tudi v Ameriki se sprašuje, čemu se filmska igralka in režiser javno opravičujeta. A očitno jima tako narekuje protestantsk etika.

Novinarka britanskega časnika se v nadaljevanju prispevka loti še drugih javnih opravičil. Neprikrito se posmehuje tistim, ki so jih izrekli zvezdniki in politiki ter naniza daljši seznam najbolj znanih »opravičevalcev« iz javnega življenja.

Vsi so moški.

Protestantska etika javnih opravičil

Arnold Schwarzenegger je ženo več let varal s hišno pomočnico in imel z njo tudi sina. Dolgo časa je vse zanikal, nato pa je objavil javno opravičilo. Od takrat je, kot kaže, njegova politična kariera zamrla.

Po vsem svetu je odmevalo tudi opravičilo nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona zaradi seksualnega škandala z Monico Lewinsky. Med opravičili zaradi skokov čez plot, ki jih je javnost množično spremljala, je tudi tisto športnega šampijona Tigerja Woodsa, ki je ženo z večjim številom žensk varal več let.

Bill Clinton je v javnem opravičilu komentiral, da je moral pred posebno komisijo odgovarjati na vprašanja o svojem zasebnem življenju. »Odgovarjal sem na vprašanja, na katera ne bi hotel odgovarjati noben ameriški državljan«, je povedal že na začetku opravičila za javnost. Opravičilo je izrekel s tonom, iz katerega je bilo moč razbrati, da je v »slabšem« položaju kot večina državljanov, ki skačejo čez plot, saj jih ne preiskuje posebna komisija, kaj šele, da bi se morali za svoje ravnanje javno opravičevati.

Podoben ton je zaslediti tudi v javnem opravičilu Tigerja Woodsa. Slavni golfist navkljub »spokorniški« vsebini opravičila poudari, da je njegovo življenje zasebna zadeva. Tako dobi poslušalec občutek, da se opravičuje predvsem zato, ker se zaradi poslovnih in javnih interesov »mora« opravičiti.

Strokovnjakinja za telesno govorico, ki je ocenila njegovo opravičilo kot neprepričljivo, je komentirala, da ima »Woodsova mati, ki sedi v občinstvu, več čustev na obrazu kot Woods, ki se opravičuje«.

V Evropi je drugače

Evropska javnost, posebej v katoliških državah, je po drugi strani veliko bolj tolerantna do morebitnih seksualnih ali ljubezenskih zvez politikov in drugih javnih oseb. Še več. Porno igralka La Cicciolina je bila celo poslanka v italijanskem parlamentu. Tudi francoska javnost ni bila preveč pretresena ob zunajzakonskem življenju nekdanjega predsednika Françoisa Mitterranda, za katerega do njegove smrti tako rekoč ni vedela. Na njegov pogreb sta prišli tako žena kot ljubica.

Ameriška javnost je bolj konzervativna in pričakuje od »vzornikov v javnem življenju«, kot jih radi poimenujejo, določen vzorec vedenja. Vzroke za takšna pričakovanja bi lahko iskali tudi v močnejšem vplivu protestantizma na ameriški način življenja. Protestantska etika je bolj usmerjena v osebno odgovornost kakor paradigma, ki jo je uveljavljala katoliška veja: greh in odpustki.

Javna opravičila izrekajo večinoma moški, ker se to od njih pričakuje – saj so še vedno dominantni v sferi javnega življenja. A pod spletnimi objavami javnih opravičil moških, ki so se zapletli v ljubezenske ali seksualne avanture, je navadno veliko obsodb, in te so bolj usmerjena na ženske kot na moške.

Komentarji pod javnimi opravičili izrisujejo patriarhalni vzorec ženske kot »grešne zapeljivke«. Ta je močno ukoreninjen in pripisuje ženski večjo »moralno krivdo« za seksualno afero kot moškemu.

Javna opravičila in komentarji pod njimi razkrivajo moralo sodobne družbe s svojimi številnimi podtoni in političnimi konotacijami.

Zdi se, da v primerih spolnih škandalov tako protestantizem kot rimokatolištvo na družbo vplivata enako. Moški so sicer zavezani k javni odgovornosti, toda odgovornost za vpletenost v seksualni škandal je - kot po čudežu - zmanjšana na račun žensk.

Kako je z opravičili v Sloveniji?

Od slovenskih politikov in športnikov posebnih javnih opravičil še nismo slišali – do sedaj.

Da je ta tema še vedno aktualna in zahteva (javno) pozornost v poglobljenem smislu, razkrivajo afere, kjer udeleženka ali udeleženci niso prisotni na lastno željo, ampak so v to potisnjeni.

Gorazd Perenič, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, je denimo svoji podrejeni tajnici šeškal, in se jima za svoje početje ni niti opravičil. Še več, zdaj je nastavljen na čelo strokovnega sveta za prijazen in učinkovit javni sektor.