Tiskane izdaje
»Potovalka je pripravljena in pripravljen sem tudi jaz. Česa se najbolj veselim? Možnosti za nov začetek, novo poglavje v življenju. Imam srečo, da mi ob strani stojijo starši. Tudi služba me že čaka. V teh treh letih v komuni je bilo veliko lepih trenutkov, tu sem ne nazadnje tudi odrasel. Najteže je seveda takrat, ko še iščeš samega sebe, ko začneš razumevati svoja dejanja in zakaj si sploh tu. A fantje ti stojijo ob strani, nastavijo ti ogledalo, kar je včasih boleče, a vsekakor koristno,« pove Gregor, eden od tistih mladih ljudi, ki je na velikonočni ponedeljek končal šolo življenja v Skupnosti Srečanje v Kostanjevici nad Novo Gorico. Šolo brez odvisnosti.
Velika noč in božič sta za Skupnost Srečanje pomembna mejnika.
Takrat namreč fantje in dekleta končajo triletni program življenja brez drog, trenutki slovesa pa so nadvse čustveni in ganljivi.
»Česa si želim za tiste, ki danes končujejo program v komuni? »Da so resnično razumeli tisto, kar so se tu učili. Ne racionalno, ampak tudi globoko notranje. Da so to sprejeli kot svojo življenjsko filozofijo. In seveda da bi bili dovolj vztrajni. Čakajo jih pasti, čakajo jih težave, zato se bo treba boriti vsak dan znova,« razmišlja Zvone Horvat Žnidaršič, vodja programa v Skupnosti Srečanje, ki pri Zavodu Pelikan v Kostanjevici nad Novo Gorico deluje že vse od leta 1995. Prav komuna v Kostanjevici, na stičišču obeh Goric – slovenske in italijanske – je bila v naši državi prva takšna. Za njo so zrasli še podobni centri v Čadrgu nad Tolminom, Vremskem Britofu pri Divači, Sveti Trojici pri Lenartu, Kobilju v Prekmurju in na Razborju nad Sevnico, kjer je doma edini ženski center. »Odkar delujemo, je pri nas poiskalo pomoč okrog tisoč ljudi. Če sem prištejemo še starše, partnerje, otroke, bi lahko govorili o 3000 ali 4000 ljudeh, ki so potrkali na naša vrata,« poudarja sogovornik.
Trideseterica odločnih
Trenutno je v Skupnost Srečanje vključenih okrog 30 mladih.
»Naš program slovi kot eden bolj resnih in strogih, odlikuje se tudi po doslednosti dela. V njem se ne prilagajamo trenutnim vzgibom in željam posameznikov. Ne sprašujemo jih, ali bi nekaj naredili. Pri nas delamo stvari, za katere iz dolgoletnih izkušenj vemo, da so dobro in dolgoročno zastavljene. Velik poudarek namenjamo krepitvi osebne kompetence oziroma osebne odgovornosti vsakega posameznika. Ta mora za svoja dejanja odgovarjati na celi črti, da zna potem, ko gre v življenje, nositi osebno odgovornost. Tretji element pa je ustrezna strokovna intervencija,« na vprašanje, v čem se program v Skupnosti Srečanje, ki je oblikovan po vzoru Don Pierinovih komun, razlikuje od podobnih programov doma in v tujini, odgovori Zvone Horvat Žnidaršič.
Ne pozabi pripomniti, da komuna ne ozdravi odvisnosti, če se posameznik noče ozdraviti. Seveda se lahko zgodi, da se človeku po odhodu iz komune tudi zalomi. Tedaj se lahko vrne vsakdo, vsi bodo sprejeti.
»Tisti, ki se vrnejo, se vrnejo za kak mesec ali dva, da stvari premislijo, in gredo potem naprej.«
Vse mlajši ljudje
Mogoče utegne naslednji podatek marsikoga presenetiti, a povprečna starost tistih, ki so trenutno vključeni v Skupnost Srečanje, se giblje med 25. in 27. letom.
»Droge začnejo uživati vse mlajši ljudje, a z njo zapravijo več časa. Običajno začnejo s 16, 17 leti, preden pridejo k nam, je za njimi sedem, osem let droge. Seveda so izjeme: imamo namreč tudi take, ki so stari 15 ali pa 45 let. Najpogostejši razlog, da pridejo v komuno, je skrajna točka, breizhodna situacija, ko preprosto ne zmorejo več. Veste, če odvisniku v vsem ustrežeš, se za tak korak zagotovo ne bo odločil. Ko pa izgubi tisto najbolj elementarno, kar potrebuje za življenje, ko ni več doma ali pa sta njegovo zdravje oziroma varnost ogrožena, se za tak korak zelo hitro odloči. Potem so tu seveda nadvse pomembni strokovni delavci, zunanja prisila in motivacija, da odvisnik vzpostavi svojo notranjo osebno motivacijo,« doda Zvone Horvat Žnidaršič.
Za to, da lahko začne na novo.
