Slovenski »himalajizem« z vrsto dosežkov, a tudi žrtvami

Kronologija nesreč slovenskih alpinističnih odprav v Himalaji, kjer je življenje izgubilo že več kot 20 Slovencev.

Objavljeno
29. julij 2014 09.43
Posodobljeno
15. avgust 2014 10.00
mfe KAMNISKA BISTRICA
Š. P., Delo.si
Š. P., Delo.si

Številne odprave so se vrnile domov z vrhunskimi alpinističnimi dosežki, ki naš alpinizem uvrščajo v sam svetovni vrh, alpinisti pa so v zgodovino zapisani kot legende slovenskega alpinizma.

Žal pa že od samega začetka osvajanja najvišjih vrhov sveta tudi brez žrtev ni šlo. Življenje v Himalaji je doslej izgubilo že več kot 20 slovenskih alpinistov.

V Delovi dokumentaciji smo izbrskali članke, ki so pisali o alpinističnih nesrečah:

  • 10. julija 1977 je na pobočjih Hidden Peaka (Gašerbrum 1, 8068 m) izginil 25-letni Drago Bregar.
  • 15. maja 1979 je šerpa Ang Phu, vodja višinskih nosačev jugoslovanske alpinistične odprave na Mount Everest, zdrsnil v prepad.
  • 24. aprila 1983 sta v lednem plazu pod Manaslujem (8125 m) umrla 31-letni Nejc Zaplotnik in 32-letni Ante Bućan.
  • 22. aprila 1985 je v smrt zdrsnil 27-letni Borut Bergant - Čita med sestopom z Jalung Kanga, 8505 m visokega zahodnega vrha skupine Kangčendzenge.
  • 3. maja 1991 sta 35-letna Marija Frantar - Mariča in 36-letni Jože Rozman, člana odprave Kanč '91, odšla proti vrhu Kangčendzenge (8586 m) in se nikoli vrnila.
  • 15. junija 1993 je umrl Boštjan Kekec, udeleženec slovenske odprave na K2 (8611 m).
  • 4. septembra 1992 je v reki Kabeli Kola utonil 31-letni Damjan Vidmar - Damč, udeleženec slovenske odprave na 7468 m visoki vzhodni vrh Kumbakarne (Jannu East).
  • 14. oktobra 1994 je med sestopanjem z Anapurne 3 (7555 metrov) izginil 25-letni Beno Dolinšek.
  • 20. junija 1995 je med poskusom prvenstvenega solo vzpona po zahodni steni Gašerbruma 4 v Karakorumu umrl Miroslav Svetičič - Slavc.
  • 30. oktobra 1995 je na svoj 55. rojstni dan med sestopom s 6091 m visokega Pisanga na zasneženi vršni strmini 700 m globoko zdrsnil Drago Žlof.
  • 8. septembra 1996 je med sestopanjem k reki Seti izginil 36-letni Marin Gasparini, udeleženec trekinga.
  • 4. oktobra 1996 zgodaj zjutraj sta iz baznega tabora (5300 m) proti vzhodni steni vzhodnega vrha Kumbakarne (7468 m) odšla 25-letni Žiga Petrič in 33-letni Bojan Počkar in od tedaj ju ni nihče več videl.
  • 31. oktobra 1997 je z grebena med skrajno zahodnim (Nuptse W-2, 7742 m) in zahodnim vrhom Nuptseja (Nuptse W-1, 7784 m) − očitno zaradi sunka vetra − v jugozahodno ostenje omahnil 36-letni Janez Jeglič - Johan. V dolino se je Tomaž Humar vrnil sam.
  • Oktobra 2000 je pri sestopu z Jongsanga (Janak Himalaja) po prvenstvenem vzponu umrl Andrej Markovič.
  • Oktobra 2000 je pod vrhom Lakpa Dorje umrl Andrej Zaman.
  • 15. oktobra 2003 je kmalu po začetku trekinga umrl Emil Veler.
  • Maja 2004 je na meliščih Kalopani umrl Jože Šepič, ki je kot prvi slovenski alpinistični turist hotel osvojiti 8167 metrov visoki Daulagiri.
  • 18. maja 2005 je na Everestu ostal Marko Lihteneker.
  • 25. avgusta 2008 se z gore Mustagh Tower ni vrnil Pavle Kozjek, prvi slovenski alpinist, ki je osvojil Mount Everest brez dodatnega kisika.
  • 3. oktobra 2009 se je na osemtisočaku Manasluju, osmi najvišji gori sveta, smrtno ponesrečil Franc Oderlap. V anale se je vpisal kot prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin.
  • 10. november 2009: Med solo vzponom na Langtang Lirung se je ponesrečil Tomaž Humar. Po nesreči 9. novembra se je še javil po telefonu in sporočil, da ima zlomljeno nogo. Pomoč zanj je v slabih vremenskih razmerah prišla prepozno in švicarski reševalci so 13. novembra le še potrdili, da so našli posmrtne ostanke slovenskega alpinista, ki je bil v izjemnih težavah že leta 2005 med vzponom na Nanga Parbat.
  • 15. julij 2014: slovenska alpinista Aleš Holc in Peter Mežnar, člana mednarodne odprave Shaksgam 2014, sta še vedno pogrešana kljub kitajski reševalni akciji s helikopterjem. Cilj slovenskega dela odprave je bil vzpon na Durbin Kangri II (6898 m) čez skoraj 2000 m visoko steno.