Sosedje se vračajo na mestna dvorišča

Ljubljana – Čeprav za medsosedske odnose v Sloveniji najbrž še vedno velja reklo, »naj sosedu krava crkne«, se v zadnjih letih potrjuje, da je sosed sosedu le lahko – sosed. V času skrhanih odnosov se v soseske vrača duh solidarnosti. To spodbujajo tudi s prireditvami, kakršen bo danes Dan soseda na Taboru v Ljubljani. Lani se je ob takih priložnostih po svetu družilo 15 milijonov ljudi.

Da bi se okrepili medsosedski odnosi in zmanjšala izolacija, je že Atanase Périfan, zdaj predsednik Evropskega združenja za lokalno solidarnost, v 17. pariškem okrožju leta 1990 ustanovil zvezo Paris d'Amis (Pariz prijateljev). Sodelovanje skupnosti se je razširjalo z različnimi dejavnostmi od zbiranja denarja za sosede v težavah do povabila k praznovanju božiča pri družinah tistih sosedov brez sorodnikov. Desetletje pozneje je sosede povezal še s prvim praznikom sosedov, na katerem je sodelovalo kar 800 stanovanjskih blokov in 10.000 prebivalcev. Pobuda za »boljše skupno življenje« se je leta 2004 razširila v Evropski dan sosedov, lani pa se je na takšnih dnevih družilo že več kot 15 milijonov ljudi po vsem svetu.

Evropskemu dnevu sosedov se je leta 2005 s podpisom pristopne izjave pridružila tudi Ljubljana, vendar zadnja leta ne poteka več pod tem imenom, saj Ljubljana pristopne izjave ni obnovila, ker dan sosedov v vseh četrtnih skupnostih (ČS) ni potekal enotno konec maja, kot je predpisano, poleg tega so se ČS odločile za sorodne prireditve.

Metelkova ima rada sosede

Četudi je dan sosedov povezal predvsem sosedske organizacije, društva, šole in ustanove, pa je iz leta v leto poleg raznolikejšega programa opaziti tudi vse številčnejše pobude prebivalcev ter vse toplejše medsosedske odnose, ugotavljajo zlasti na ljubljanskem Taboru, kjer letošnji dan soseda praznujejo prav danes. Napredek v medsosedskih odnosih izraziteje čutijo predvsem v Metelkova mesto. »Še ne dolgo tega smo šteli med tiste, ki povzročamo hrup, nered in motimo sosede, zaradi njihovih pritožb nas je vsako noč obiskala policija. Ko pa smo jih začeli vabiti na popoldanske dejavnosti in javne vodene oglede ateljejev, so postali strpnejši,« poudarja Jadranka Plut iz Galerije Alkatraz.

Tudi druge pobude, zlasti za oživitev parka Tabor, k čemur je v zadnjih letih največ prispevalo kulturno društvo ProstoRož, so pokazale premik na boljše. Še pred nekaj štirimi leti se je bilo parka zaradi (ne)varnosti bolje ogniti, bil je zanemarjen in onesnažen s pasjimi iztrebki in narkomanskimi iglami, zdaj ga napolnjujejo življenje in številne dejavnosti od joge na prostem do garažnih razprodaj.

Deloma tudi zaradi oblikovanja bližnje muzejske četrti je postal ena najbolj obljudenih točk Ljubljane v poletnih mesecih, kjer se ne družijo le prebivalci, ampak je privlačen še za turiste. »Prebivalci so se začeli zavedati, da jim ta javni prostor pripada, da ga lahko spremenijo in se zdaj do njega obnašajo tudi bolj odgovorno. Toda to je počasen proces,« je izpostavila Nevenka Koprivšek iz zavoda Bunker. »Vse skupaj poganjajo zagnani posamezniki iz organizacij, toda veliko pobud so dali tudi meščani. Leta 2011 so nam poslali več kot 200 želja za ureditev območja Tabor, ki jih uresničujemo postopoma,« pravi Alenka Korenjak iz ProstoRoža, vsi skupaj pa si želijo, da bi se njihov nekakšen vzorčen primer razširil še v druge dele Ljubljane.

Tudi raziskovalci ugotavljajo, da javne odprte površine spodbujajo srečevanje in ustvarjanje vezi med sosedi ter občutek skupnosti. Vpetost v lokalno skupnost učinkuje pozitivno: prinaša večjo odgovornost do okolja, omogoča uspešno revitalizacijo sosesk, zmanjšuje stopnjo kriminala, na individualni ravni pa pripomore k večjemu zadovoljstvu, manjšemu občutku strahu, stresa ter večjemu duševnemu in telesnemu zdravju, zato je vpetost v lokalno skupnost zaželen politični cilj.

Kot poudarja doc. dr. Maša Filipović Hrast s Fakultete za družbene vede (FDV), ki proučuje pomen družbene povezanosti in sosesk, je analiza omrežij socialne opore v letih 1987 in 2002 pri nas pokazala, da so poleg družinskih članov veljavo dobili tudi prijatelji, sosedje pa niso izstopali kot ena najpomembnejših vrst opore, toda njihova majhna vloga ostaja na približno isti ravni. Najbolj se je spremenila za moške, saj si ti sosedov niso izbirali več tako pogosto za sogovornike v pogovorih o pomembnih osebnih stvareh, medtem ko so se na njih še vedno v podobni meri obrnili, ko so se znašli v finančni stiski ali zboleli (denimo leta 2002 je soseda kot prvo najbližjo osebo za izposojo denarja, osebni pogovor ali pomoč v primeru bolezni izbiralo manj kot šest odstotkov vprašanih).

Pomembnejši na podeželju

Vprašalnik na reprezentativnem vzorcu slovenskih gospodinjstev (v okviru Stanovanjske ankete 2005; novejših raziskav ni) pa je pokazal precej visoko vpetost v sosesko; kar 81 odstotkov od več kot 4000 anketiranih je poznalo večino svojih sosedov in 69 odstotkov jih je med njimi imelo prijatelje, 43 odstotkov jih je zaupalo sosedom in 69 odstotkov jih je menilo, da so dobri odnosi s sosedi zelo pomembni.

»Sosedi več pomenijo starejšim, ovdovelim in nižje izobraženim ter na podeželju. Za te skupine pomenijo predvsem ohranjeno skupnost,« dodaja raziskovalka. Na zmanjšano povezovanje v skupnosti so pomembno vplivale predvsem drugačne delovne razmere zaposlenih, ki so zaradi zahtevnejših služb opustili svoje vezi s sosedi in sodelavci. Podrobnejši odgovori približno desetine od 338 prebivalcev ljubljanskih Novih Fužin in Murgel, ki so jih zajeli v raziskavo leta 2007, pa so pokazali še na eno zanimivost: polno zaposleni so bolje povezani s sosedi in sosesko, vendar pa tisti, ki bolj cenijo delo, manj vlagajo v te stike in se čutijo bolj odtujeni.

Tako mladi kot stari so omenjali, da so ljudje v preteklosti imeli več časa za medsebojno druženje, kar lahko deloma povežemo s spremembami, ki jih je prinesla tranzicija, po drugi strani pa gre lahko tudi le za idealizirano predstavo o preteklosti.

Kljub vsemu ne pozabimo, da se še ena precej značilna stran slovenskih medsosedskih odnosov kaže predvsem na sodiščih, kjer pa bi težko zbrali podatke o številu (medsosedskih) tožb, saj se te razširjajo na več področij, pritrjuje predstavnik sodne veje oblasti Gregor Strojin.