Lažne spletne strani so bolj otroška bolezen, »začetne zadeve«, je dejal profesor in strokovnjak za medijske študije Marko Milosavljević. Direktor vladnega urada za komuniciranje Darijan Košir meni, da se bo treba navaditi, kateri uporabniki spletnih omrežij so kredibilni in kateri ne. Direktor za programsko opremo IBM pri Interexportu Matej Golob pa pravi: »Če hoče podjetje imeti ugled, mora 'delati na sebi'.«
Po opozorilu strokovnjaka za področje spletnih komunikacij Andraža Petrovčiča je posameznik tisti, ki mora presoditi verodostojnost vira. Novinar in publicist medijske hiše Delo Lenart J. Kučić pa je spomnil na t. i. industrijo dvoma, relativizem, s katerim se skuša vse postaviti pod vprašaj.
Ob vprašanju o vlogi spletnih socialnih omrežij na predčasnih državnozborskih volitvah je Košir izrazil prepričanje, da bo njihova vloga zelo velika. »Pojavljalo se bo veliko zadev, mediji pa boste morali sami oceniti, kako uradne so,« je menil. Petrovčič je ocenil, da je na to vprašanje težko odgovoriti. Ker je vpliv težko meriti, ga je tudi težko oceniti, je dejal.
Kučić sicer meni, da je pozornosti na tehnologiji preveč. »Ljudje uporabijo tisto orodje, ki je pač na voljo,« je poudaril. Milosavljevič pa je opozoril, da gre pač za tehnologijo, od vsake družbe pa je odvisno, kako jo bo uporabila. »Tudi poštne golobe so nadzirali,« je dejal.
Kučić meni, da so mediji zelo slabo pripravljeni na nova spletna socialna omrežja. »Najprej se bodo morali zavedati, da je za to v veliki meri kriva njihova lastna nesamozavest,« je dejal.
Možnost za komunikacijo v vladi uporabljajo po vseh možnih kanalih, vendar »zadržano«, je povedal Košir. Politikom je po njegovih besedah »jasno, da na socialnih omrežjih morajo biti«. Učinkov socialnih omrežij pa se bodo morali po njegovih besedah v politiki še naučiti.
Vprašanje, koliko spletna socialna omrežja lahko vplivajo na poslovanje, pa je izpostavil Golob. Socialna omrežja so veliko bolj interaktivna in hitrejša kot običajen medij, je dejal. »Podjetje je zdaj vidno skozi komentarje,« je pojasnil. Imidž podjetja lahko tudi ni več pod nadzorom in v tem primeru mora podjetje sprejeti ustrezne ukrepe, je menil.
Današnja okrogla miza je bila šesta v okviru storitve Klub STA. Prejšnjih pet se je nanašalo na vprašanje krize in izhoda iz nje, na sodelovanje Slovenije v Afganistanu, razmere v slovenskem založništvu, na nujnost novega razvojnega modela in na prihodnost EU.













