Tiskane izdaje
Opazovanje možganov je zadnje čase priljubljena tema spletnih strani in medijev. Posledica takšnega opazovanja pa je pogosto biologiziranje človeškega vedenja, čustvovanja in mišljenje. Kaj to pomeni? Za določeno vedenje naj bi tako obstajal biološki torej organski vzrok.
Aktualna biologizacija vedenja povezuje politično prepričanje z delovanjem in strukturo možganov. Stimulacija bodisi leve ali desne možganske hemisfere naj bi določala način mišljenja. Verjetno ni naključje, da takšne teme vznikajo ravno pred predsedniškimi volitvami v ZDA.
New Scientist povzema raziskavo Johna Hibbinga: testirane osebe, ki so se deklarirale za konservativne oziroma trdijo, da je njihovo politično stališče desno, se močneje odzivajo na nevarne situacije (pok, neprijetni prizori). Še več, raziskovalec ugotavlja, da že sama struktura možganov vpliva na njihovo politično prepričanje. Liberalci, torej levičarji, imajo tako v možganih več »sive snovi«. To pa pomeni, če je kdo levičar, je tudi bolj pameten - dokazano.
Tudi Chris Mooney v knjigi „The Republican Brain" navaja ugotovitev, da so republikanci bolj zadrti in intelektualno manj prožni. Kot je povzemal Washington Post, naj bi bili celo tako zadrti, da jih niti dejstva, kaj šele znanstvene ugotovitve ne prepričajo. Slabši možgani - slabše razmišljanje. Tako pravi znanost.
Humanistika ali naravoslovje - sonce ali luna?
Kolegica antropologinja mi je poslala članek, ki ga je objavil Guardian ob petdesetletnici izdaje knjige Thomasa S. Khuna o Strukturi znanstvenih revolucij. Knjiga med drugim govori o tem, da se znanost razvija ob »revolucionarnih« prelomih, v katerih se ruši nekdanja paradigma in vzpostavlja nova. Znanstvene revolucije so krizni prehodi, kjer bistveno delujejo psihološki in socialni dejavniki, ne pa predvsem izkustvo, znanje in argument.
Zakaj omenjam Kuhna, ki vsaj na videz ni povezan s konservativci in liberalci? Ker se je pod objavljenim člankom razplamtela prava vojna komentarjev. Eni navijajo za naravoslovno znanost, medtem ko drugi poudarjajo pomembnost družboslovja. Bitka je srdita. Bistroumni komentator s psevdonimom darkflowering pa ugotavlja, da je tudi znanost sama postala dogma, ki se srdito upira novostim.
Ali torej konservativna znanost na podlagi še bolj konservativne biologizacije vedenja sklepa o tem, da so levičarji bolj napredni?
Opazovanje možganov je seveda izjemno pomembno, kakor tudi organski vplivi na vedenje in mišljenje. A bistveno je, da na vse - vključno z znanstvenimi raziskavami možganov - odločilno vpliva družba in številni sociološki, psihološki in drugi dejavniki.
Zgodovina preučevanja možganov
Med študijem zdravja, bolezni in zdravljenj nam je prof. dr. Allan Young z univerze McGill dejal, da že sama zgodovina študij možganov pove veliko o družbi in aktualnih družbeno-političnih preferencah. Denimo o tisti, da so ženske nezmožne znanstvenega in racionalnega mišljenja, ker imajo lažje in manjše možgane. To je bila znanstvena ugotovitev! Sledile so še podobne: oblika lobanje pogojuje manjšo inteligenco in podobo. Ta je postala znanstvena podlaga za rasizem in kolonialno izkoriščanje, kakor tudi za razvrednotenje ne-zahodnih kultur z utemeljitvijo, da so prvinske (v slabšalnem smislu) oziroma, da imajo kvečjemu folklorno vrednost.
Biologizacija vedenja je bila usodna tudi pri obravnavanju vedenjskih motenj in genetskih sprememb. Izjemni napori so bili potrebni, da so mentalne in čustvene težave obravnavali še kako drugače kot »prirojeni idiotizem« ali kot posledico »histerične maternice«.
Tudi pri spolni usmerjenosti je biološki argument vprašljiv. Marcel Štefančič je v zadnji številki Mladine navedel izjavo slovitega ameriškega literata Gora Vidala, ki je komentiral, da obstajajo le heteroseksualna in homoseksualna dejanja. Lahko mu oporekam: obstajajo tudi homoseksualne in heteroseksualne osebe, če se želijo tako identificirati, če tako čutijo ali si tega želijo. Iz najrazličnejših razlogov.
Pronicljiva pisateljeva izjava presega levo in desno možgansko hemisfero in združuje človeško izkušnjo v njenem temelju: v izbiro, ki vodi v različne izkušnje in spoznanja. Izbira pa je močno pogojena s številnimi dejavniki, tako psihološkimi kot političnimi.
Skratka: ne verjamem, da se nekdo rodi kot desničar ali levičar ali baletka ali rudar. Je treba delat, bi rekel Adi Smolar. Toda koliko, kako in kdaj ...
