Tiskane izdaje
»Obrnemo, si pomagamo s prsti, obrnemo, naredimo zanko, preprimemo in sežemo vanjo,« je prve korake pletenja z rokami pojasnjevala Tjaša Bavcon, oblikovalka Oloopa, ki je ob izteku 23. bienala oblikovanja v RogLabu pripravila delavnico z naslovom Kje me rex žuli?
RogLab, produkcijski, izobraževalni in predstavitveni kontejner, ki se je začasno zasidral pred opuščeno ljubljansko tovarno Rog in se bo po njeni prenovi preselil za tovarniške zidove, se je z okoli petnajstimi pari ženskih rok zdel pravi ustvarjalni inkubator. Udeleženke različnih starosti so zasedle vse razpoložljive rexe, a so po kakšni uri imele za sabo komaj navijanje bombažne preje v klobčiče.
Potem je šlo zares in po načrtih. S svetlo in temno sivimi, bež, turiznimi, zelenimi in črnimi nitmi v rokah so se razdelile v dve skupini in sledile navodilom Oloopk Tjaše Bavcon in Jasmine Ferček. Po ugotovitvi, da je večino udeleženk premamil načrt za največjo črno rexovo preobleko, je prva svojim poslušalkam dejala: »Če imate model z 12 zankami, predlagam, da nasujete eno več, ker bomo eno izpustili.«
Ena od gospa iz njene skupine Marinka Malovrh se je spoprijemala z nitmi iz štirih bež klobčičev in kot je pripomnila, so ji zamisli za rexove preobleke strašno všeč. »Doma imamo več rexov, na katerih so sedeli že moji starši, načrt za to preobleko pa sem si izbrala zato, ker s prednje strani zaobjame stol, zadaj pa ga pusti odkritega. Rex se mi zadaj zdi še lepši. Če bom le dobila material, nameravam blazine izdelati tudi za darilo za kolege, ki so ponovno zaljubljeni v rexe,« je z nasmeškom končala kratek klepet.
Potem pa v drugo vrsto
Na vrsti je bil »prehod« v drugo vrsto pletenja. »Z drugo roko si pomagamo, da potuje zanka čez roko in čez nit, da dobimo novo zanko. To zanko predanemo na roko in jo zategnemo. Tako naredimo skozi vse zanke. Nit se vam bo tudi malo navlekla, zato jo poskušajte enakomerno zategniti. Pa vzemite si to kot učenje. Ne gre pričakovati, da bo že prvi poskus popoln,« je poslušalkam naročala Tjaša Bavcon, ena pa je na glas pripomnila, da si je treba samo predstavljati, da so roke zamenjale pletilke.
To, zelo uspešno zamenjavo pletilk z rokami so članice Oloop odkrile potem, ko so se v začetku leta lotile projekta Razkrite roke. Nadja Lazar z Waldorfske šole, pristojna za tehnični del projekta, jih je med drugim naučila, kako se plete na prste.
»Ker nam je bilo pet osnovnih zank, kolikor je največje število za pletenje, premalo, smo začele razmišljati, kako naprej. Padla je ideja, kaj če bi pletle na roke! Potem smo se lotile še tega,« je ozadje odkritja te pletilne tehnike razkrila Tjaša Bavcon. Prepričane so bile, da je jo je pred njimi gotovo odkril še kdo in to je potrdilo brskanje po spletu. Ob pomoči rok si ljudje na različnih koncih sveta pletejo različne uporabne in okrasne predmete.
Oblikovalkino pripovedovanje je logično postavilo naslednje vprašanje: Kaj vse še bi lahko napletli iz bombažne preje? »Pregrinjalo za posteljo ali kavč, če bi napleteno sešili, bi lahko nastala tudi okrasna blazina ali preproga. Naključje je, da so preobleke za rexe ravno toliko široke, kolikor osnovnih zank nam dopuščajo naše roke. Če bi vzeli kakšen lažji material, pa bi iz njega lahko nastal tudi šal,« se je glasil njen odgovor.
Koliko metrov preje bi potrebovali za dokončanje vsakega od petih predlaganih modelov, ni bilo najbolj primerna poizvedba, saj tako kot sicer pri pletenju šteje teža. V najobsežnejši rexov model je treba vplesti kar 2,3 kilograma preje.
In cena? »Če zanemarimo ne prav nizke potne stroške, kolikor bi jih imeli z vožnjo do dobavitelja v Sevnici, je treba za kilogram bombažne preje odšteti 2 evra. Ta prevleka bi stala okoli 5 evrov,« je izračunala sogovornica. Opomnila je, da pri tem izdelku še največ časa poberejo predpriprave; kakšne dve uri za zvijanje surovega materiala v klobčiče, medtem ko izdelava najbolj zapletenega sedežnika vzame pol manj: le kakšno uro.
Med pogovorom se je največ vrst iz temno sive in črne preje nabralo pod zapestji Darje Rant, modne oblikovalke, ki nadaljuje izobraževanje tudi na podiplomskem študiju. Kot je razkrila, ji gre od rok tudi običajno pletenje.
»Morda bi izbrala modro pletivo, a vse pač ne moremo izdelovati iz modre. Se mi pa zdi čisto ustrezno, če je sedežniku namenjen nekoliko temnejši material, saj se tako vsaj ne pozna vsaka packa. Drugače pa bom morala še poiskati kos, ki bo dobil to preobleko, saj rexa žal nimam,« je povedalo dekle z očali, ki že nekaj let spremlja ustvarjalno pot Oloopk. Njihovo tokratno delavnico je ocenila z besedami: »Super zadeva! Povrh vsega pa še brezplačno, kar je danes zelo dobrodošlo.«
Če ni lepo, pa znova
»Sem podrla in znova nasula. Treba je pač biti dovolj natančen, da ne narediš šlamparije. Kar ni lepo, je treba podret in začeti na novo,« je vnovično paranje svojih zank pospremila Maja Marija Klun na drugi strani ustvarjalnega kontejnerja in ob tem pokazala na dva popolnejša izdelka, ki ju je nosila na sebi.
»Ta pulover mi je spletla pokojna mama. Stvari so lepe ali pa niso lepe. Nelepim smo nekoč v gimnaziji rekli, da se že na dva kilometra vidi, da so doma narejeni in to je imelo slabšalni prizvok. Lahko pa si si izdelal tako popolnega, da je lep še danes oziroma ga lahko nosiš vrsto let, tudi zato, ker je izdelan iz kakovostnega materiala. Zame je povrhu vsega še dragocen spomin na mamo. To krilo pa sem si izdelala sama in ga nosim že kakšno drugo leto. Drugače pogosteje šivam in manj pletem,« je dejala sogovornica.
Ob tem je spomnila tudi na blagodejne in koristne učinke ročnih del, ki jih prepogosto podcenjujemo, ter opomnila na dejstvo, da je sodoben človek premalo vztrajen in si niti ni pripravljen vzeti časa, da bi natančno izdelal kaj lepega. Izdelki ne samo nastajajo instantno, hipno jih tudi zavržemo, je dodala.
Tudi Marinka Malovrh, je na glas ugotavljala, da je pletenje, ki so se mu predajale, fantastično. »Zaradi moje poškodbe roke tudi fizioterapija. Drugače pa sem že od malega zelo rada pletla, a ko sem se zaposlila, za ta konjiček ni bilo več časa. Ob pletenju se vedno spomnim na Edith Piaf. S sestro sta pletli za njen prvi nastop, pa jima enega rokava ni uspelo dokončati,« je še dodala rdečelasa gospa. Njena mlajša svetlolasa soseda, študentka prava pa je ravno v tistem hipu zaradi napake morala razparati napleteno. Razkrila je, da je kombinacijo črne, zelene in bež nitke izbrala spontano, a da bo povsem ustrezala njenima rexoma v naravnem lesu in modri steni sobe.
»Nadaljujemo! Malo zategnite, da bo pletivo enakomerno široko in gosto,« je še naročala Tjaša Bavcon, medtem ko so udeleženke vse bolj uspešno prepletale svoje roke z mislijo na kos pohištva, ki ga po koncu druženja tudi nosi.
