Svobodna misel v težki embalaži

Prepotena telesa, kitarsko žaganje, bobneči bas, strahotno hitro bobnanje in tuleči vokal. Vsake toliko časa kdo prileti vame, jaz pa ga odrinem nazaj v množico. Čeprav pod odrom na prvi pogled divja nepopisen kaos, se nikomur ne zgodi nič hudega. Če kdo pade, mu drugi pomagajo vstati in se trepljajo po ramenih. Gre pač le za malce bolj divje sproščanje energije, ki se je nakopičila v dnevih in tednih. Vse to in še več so Napalm Death, ena najekstremnejših skupin na svetu, ki svojo glasbo in sporočilo širijo že skoraj tri desetletja, zdaj pa so spet obiskali slovensko prestolnico. V Sloveniji so bili že nekajkrat, tudi na tolminskem Metalcampu, ki si je v zadnjih letih med metalci po vsem svetu prislužil poseben ugled. Tokrat so se v okviru evropske turneje s podobno težkimi (a vseeno ne tako) Immolation, Macabre in Waking the Cadaver ustavili še v (razprodani) Menzi pri koritu na Metelkovi v organizaciji Bangyourbrain.com . »Zanimiva je tale Slovenija. Ne le zgodovinsko, ampak tudi vizualno. Ta del Evrope je precej enkraten.« Mark »Barney« Greenway, grlo pionirjev, če ne kar utemeljiteljev grindcora, ene najekstremnejših težkometalnih zvrsti, ki je zmešala prvine hardcore punka in death metala, sicer na turnejah nima na pretek časa za raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, a pri nas so ga najbolj očarale gore s svojimi jezeri.

Na turneji so kake štiri tedne, po Evropi pa bodo koncertirali še skoraj do konca leta. »Življenje na cesti je večkrat precej naporno, nenehno moraš spodbujati um in paziti na zdravje. Tudi fizično je lahko zelo težko, še sploh s tem, kar počnemo pri Napalm Death. A če sem iskren, se s tem ne ukvarjam pretirano; zame je to že nekaj povsem naravnega,« priznava Mark, umirjen in razmišljajoč, kar se nekako ne ujema s stereotipno podobo metalca. Toda na odru ne more biti pri miru niti trenutek. A hkrati tudi pod odrom ni bilo miru, še posebno ko je Mark napovedal, da nam bodo tokrat postregli s starejšimi komadi. In množici se je zmešalo.

Prihodnje leto bodo slavili trideset let obstoja. Po številnih kadrovskih spremembah v osemdesetih letih se je do začetka devetdesetih nekako ustalila zasedba, ki še danes tvori skupino; pred nekaj leti jih je zapustil drugi kitarist, tako da zdaj delajo kot kvartet. Kako se jim je uspelo obdržati? »Odločeni smo bili nadaljevati. Vedno so obstajali pritiski, a vedno smo bili dovolj motivirani, prepričani smo bili, da delamo dobre albume in prirejamo dobre nastope. A za to moraš biti motiviran, saj te ljudje hitro spregledajo, če nisi s srcem pri stvari, kadar nastopaš večer za večerom po več tednov skupaj. In to za marsikoga ni lahko.« Mark na turnejah ne pije alkohola. »Mi ne pomaga. Nekateri pravijo, da jih pijača sprosti. A če zato trpi tvoj nastop, se moraš vprašati, zakaj to počneš.«

Napalm Death so že s prvencem Scum leta 1987 pustili masten pečat v sodobni težkometalni glasbi. Čeprav so ga nekateri kritiki zaradi nepopisne hitrosti, močno distorziranih kitar, krulečega vokala in kratkih pesmi sprva označili za potegavščino, češ da to sploh ni glasba, je fante iz angleškega Birminghama v svojo oddajo na snemanje povabil legendarni BBC-jev DJ John Peel, ki je na radiu zelo rad predvajal njihovo pesem You Suffer (v Guinnessovo knjigo rekordov se je z dolžino 1,3 sekunde vpisala kot najkrajša singlica vseh časov). Naslednji album je bil še ekstremnejši, nato so se približali death metalu, pozneje pa se začeli vračati h koreninam. Doslej so izdali štirinajst studijskih albumov, ki se skozi čas razvijajo, a ostajajo zvesti njihovemu zvoku. Napalm Death zdaj sodijo med najbolje prodajane death metal oziroma grindcore skupine na svetu; s pesmijo Twist the Knife (Slowly) na albumu z glasbo iz filma Mortal Kombat , posnetega po istoimenski računalniški igri, pa so se leta 1994 znašli celo na 10. mestu Billboardove lestvice 200 najbolje prodajanih plošč.

Mark je kot tekstopisec znan po kritičnih pogledih na družbo, politiko in religijo. »Na zadeve gledam s svojimi očmi. Če bi si že moral dati kakšno oznako, bi dejal, da sem svobodomislec. Nikoli nisem sprejemal stvari, ki mi jih je poskušal vsiliti določen del družbe. Veliko ljudi misli podobno kot jaz, a nekateri se ne upajo dvigniti glasu. V bistvu sem človekoljub. Poskušam živeti kot človek in imam rad ljudi, zato se poskušam vesti tako, da ne škodim drugim.«

Glede na to, da je Mark vedno odkrito izražal svoja politična stališča, me je zanimalo, kaj meni o vrnitvi konservativcev na oblast. »To je bilo neizogibno. Tako je v politiki: vse se dogaja v ciklih. Laburisti so v vladi preživeli tri zaporedne mandate, kar se še ni zgodilo. A stvari se prej ali slej obrnejo. Tako je pač v življenju. Član 'stare' laburistične stranke sem bil, ko je bila še bolj levo usmerjena, zdaj pa se z marsičim ne strinjam več. Politika kot koncept je včasih sranje brez pomena. Ne koristi navadnim ljudem, ne rešuje življenj, revščine ali lakote. Zakaj je torej tu, če ne zato, da bi spremenila stvari na bolje? Zato sem zadržan, kadar ljudje Napalm Death označujejo za političen bend. Smo le ljudje, ki izražamo svoje občutke.«

Svobodna misel je rdeča nit tudi na zadnjem albumu Time Waits For No Slave . »Toliko časa zapravimo kot hrčki na kolesu. Vrtimo se in vrtimo: nenehno si želimo kaj dobiti ali doseči. Na Zemlji imamo le omejen čas. Mislim, da ne uživamo življenja, kot bi ga morali, in to pri povsem enostavnih stvareh. Če poenostavim: če živiš v parku, se vprašaj, kolikokrat se sprehodiš po njem in samo opazuješ, kaj se dogaja okoli tebe. Preveč ljudi tega ne počne. Težko se je izvleči iz začaranega kroga, a mislim, da se moramo. Če ne razumeš najbolj preprostih stvari v življenju, ne boš dojel vseh kompleksnih. Vzeti si je treba čas zase. Tako bomo bolje razumeli sebe in druge. Poleg tega pa bomo manj izzivalni, manj agresivni, če bomo dojeli, kaj se dogaja okoli nas.«