Tehnologija vdrla v spalnico

Odvisnost od televizije, mobilnih telefonov in prenosnikov pri Američanih (in še kje) zahteva svoj davek – v obliki pomanjkanja spanja. Kar 95 odstotkov anketiranih v raziskavi uporablja vsaj eno obliko elektronske naprave, preden gre spat, kar lahko poveča budnost in zatre sproščanje spalnega hormona melatonina.

Objavljeno
10. marec 2011 13.39
S. I., Panorama
S. I., Panorama
Kakor ugotavljajo strokovnjaki iz washingtonske državne fundacije za spanje (NSF), gledanje televizije pozno v noč, nočno igranje videoiger in preverjanje elektronske pošte in sporočil na mobilnikih vplivajo na spalne navade Američanov. »Žal se da mobilnike in računalnike, s katerimi si lahko polepšamo dan in povečamo produktivnost, tako zlorabiti, da milijoni ljudi zaradi premalo spanca naslednji dan ne delujejo tako dobro, kot bi lahko,« je izjavil podpredsednik uprave NSF Russel Rosenberg.

V nedavni raziskavi so ugotovili, da kar 95 odstotkov anketiranih uporablja vsaj eno obliko elektronske naprave, preden gre spat, dve tretjini pa jih priznava, da spijo premalo. Kakor pojasnjuje Charles Czeisler z medicinske fakultete ugledne bostonske univerze Harvard, izpostavljanje umetni svetlobi pred odhodom v posteljo lahko poveča budnost in zatre sproščanje spalnega hormona melatonina: »Tehnologija je vdrla v spalnico.«

Med največjimi uporabniki televizije v nočnih urah so predstavniki generacije baby boom, stari od 46 do 64 let. Več kot tretjina najstnikov, starih od 13 do 18 let, in 28 odstotkov mladih med 19 in 29 letom pa se pred spanjem kratkočasi z videoigrami. Dve tretjini anketiranih sta priznali, da pred odhodom v deželo sanj nekajkrat na teden uporabljajo računalnik. Želja po povezanosti pa je takšna, da se tudi tisti, ki jim je že uspelo zaspati, prebudijo, ko zaslišijo pisk, ki jih opozarja, da so prejeli elektronsko pošto ali sporočilce. »Ljudje ne izklapljajo svojih blackberryjev,« dodaja Czeisler.

Najbolj prizadeti so prav mladi: med najstniki, zajetimi v raziskavi, se jih kar 22 odstotkov označuje za zaspane; med babyboomerji je takšnih le devet odstotkov. Czeisler je zgrožen nad tem, koliko spanca primanjkuje najstnikom, ki ga najbolj potrebujejo: po priporočilih zdravnikov bi morali na dan prespati 9 ur in 15 minut, v povprečju pa spijo le 7 ur in 26 minut na dan. »Mladi spijo skoraj dve uri na dan manj kakor pred stotimi leti. Na mesec tako izgubijo najmanj 50 ur spanca,« je zaskrbljen Czeisler. Pomanjkanje spanja slabo vpliva na delo, razpoloženje, odnose v družini, vožnjo, spolno življenje in zdravje. Vse starostne skupine si pomagajo s pijačami, ki vsebujejo kofein – vsak anketirani na dan povprečno spije več kot tri decilitre in pol kofeinskih napitkov –, in dremajo tudi čez dan.