Tik pred izumrtjem 
je tretjina dvoživk

Nekatere žabe tehtajo tudi do tri kilograme, drugih ni več kot za noht. Nekatere so neopazno sive, druge žarijo v lepih, živih barvah. Današnja znanost pozna približno 6000 vrst žab, številne od njih so na robu izumrtja. Miguel Vences, profesor evolucijske biologije na biotehniški univerzi v Braunschweigu v Nemčiji, je strokovnjak za te dvoživke. »Žabe so skakale naokoli že, ko so po planetu lomastili dinozavri,« pravi Miguel Vences, ki je s svojimi raziskavami o žabah zaslovel po vsem svetu.

Žabe živijo na Zemlji že približno 250 milijonov let, a v nekaterih državah se njihovo število zelo hitro zmanjšuje. »V Franciji in Belgiji pa tudi v ZDA veljajo žabji kraki za delikateso na jedilnih listih in v Aziji so številne žabje habitate žrtvovali za človeško prehrano. Na Kitajskem in v drugih daljnovzhodnih deželah so žabe del osnovne prehrane. Lakota v Afriki pomeni, da so žabe običajni vir hrane,« razlaga Vences. Po nekaterih ocenah ljudje vsako leto ubijejo in pojedo milijardo žab. Ogroženih je 32,5 odstotka vrst dvoživk, kar je veliko v primerjavi z 12 odstotki ogroženih vrst ptic in 23 odstotki vrst sesalcev.

Poleg ljudi pa žabe ogroža smrtonosna kožna glivica Chytrid fungus. »Pragozdovi, kjer si še leta 2009 vsepovsod slišal reganje žab, so zdaj tihi. Ni še jasno, ali so skoraj izginile zaradi omenjene glivice ali zaradi drugih okoljskih dejavnikov,« opozarja Vences. Glivica napade vlažno, tanko in občutljivo kožo žab in zamaši pore, skozi katere hitreje sprejmejo snovi iz okolja. Obolele žabe postanejo letargične in anoreksične, dobijo temno, pogosto vijoličasto pigmentacijo, koža se jim lušči. Chytrid fungus se je pojavila okoli leta 1970, domnevajo, da s trgovino z akvarijskimi vodnimi žabami krempljarkami, ki so jih pred tem že od leta 1960 tudi uporabljali na zahodu kot test za odkrivanje nosečnosti; zaradi tega so na leto uvozili v EU in ZDA na stotisoče teh žab (brez karantene!). Žal je bila ta nevarna glivica identificirana šele leta 1998 – uvrstili so jo na seznam stotih najhujših škodljivcev na svetu.

»Ta glivica živi tudi v Nemčiji, vendar, kakor kaže, naših dvoživk ne ogroža tako zelo,« je za DPA izjavil nemški znanstvenik, ki je kot otrok iskal žabe v mlakah. Takrat znanost še ni poimenovala številnih vrst. Vences je s sodelavcem dr. Frankom Glawom, kustosom herpetološkega oddelka v državni zoološki zbirki v Münchnu, odkril približno sto novih vrst žab. Dvojica od 80. let prejšnjega stoletja raziskuje pragozd, največ na Madagaskarju. V eni od svojih knjig navajata seznam 350 vrst, ki živijo samo na tem otoku. Raznovrstnost teh žab je izjemna, tudi razmnožujejo se zelo različno. »Nekatere rodijo samostojne žabice, druge ležejo jajca. Nekatere jajčeca pogoltnejo, tako da poteka inkubacija v njihovih želodcih. Ena vrsta žab leže posamezne paglavce v list z vodo in jih hrani z neoplojenimi jajčeci. Vsem tem osupljivim tipom obnašanja zdaj grozi, da bodo za vedno izumrli.«

Dvoživke so preživele na Zemlji tako dolgo, da so postale pomembna študijska skupina za evolucijsko teorijo, pravi Vences. Zanimive so tudi za medicino, kajti v njihovi koži so nekateri tipi blažilcev bolečin in antibiotikov. Še marsikaj o žabah je treba raziskati, eno pa je gotovo: poljub ne bo spremenil žabe v princa.