V julijski Oniplus se sprašujemo zakaj ženske potrebujejo moške

Ljubezen, varnost, denar, otroci, nič od naštetega ...?

Objavljeno
30. junij 2014 12.02
Uredništvo
Uredništvo

Sodoben moški naj bi jokal in to naj bi bilo dobro, saj je to znak, da je čustveno odprt. Ženske naj bi si takšnih moških želele. Pa si jih res? Neda Pagon, doktorica sociologije kulture, pravi, da ne, naša telefonska raziskava pa je pokazala, da večina pri moških še vedno išče varno zavetje. Pagonova ob tem opozarja, da se ženske moških naveličajo, če jih preživetveno ne potrebujejo in duhovno lahko nadomestijo. Sama pravi, da jih ima zelo, zelo rada, predvsem ker ji z njimi ni treba živeti.

Televizijska voditeljica Nina Osenar meni, da je treba od moških pričakovati čim manj, od svojega moškega pa si želi predvsem varnosti, topline, želi si biti ljubljena. »A cilj je, da se počasi zaveš, da je vse to že v tebi. Dober partner to samo zvabi na plan.« In česa ne mara pri pregovorno močnejšem spolu? »Pri moških sem že večkrat opazila tendenco hipohondrije. Ne posplošujmo, ampak če se lahko malo pohecam, mnogi so tako zelo ubogi, že ko jih le malo napiha veter in posmrkajo.« Sicer pa obema spoloma svetuje, naj iz partnerstva ne ustvarjajo drame, a jim polaga na srce, da partnerstvo tudi ni romantična komedija, ampak vsakodnevna odločitev.

Boštjan Klun, televizijski voditelj, se z Osenarjevo strinja, da partnerstvo ni romantična komedija. »Partnerstvo je v resnici osebna rast, izboljšanje življenja, za vsak napredek pa je potreben najprej boleč premik iz cone udobja,« pravi in dodaja, da bolj kot boli, večja je nagrada.

Pisateljica Azra Širovnik v začetku od moških ni pričakovala nič, nato pa jo je nekje v dvajsetih prešinilo, da če v njenem življenju že mora biti moški, naj pride zdaj, ko je mlada in lepa, ko ima za ljubezen čas. In je prišel, družinski človek, princ, džentlemen. Sicer pa pravi, da zaradi moškega nikoli ni izgubila glave. »Vedno je moral biti on tisti, ki si je dodobra odrgnil kolena, da je lahko prišel k meni.« In kakšnega moškega je treba iskati? »Kmet nima časa za romantiko, je odgovoren za svojo zemljo, ve, kaj je življenje, ve, da enkrat letina je, drugič je ni. Noben kmet ne bo prodal svoje kmetije le po eni sezoni suše. To je integrirana, zrela oseba,« pravi Širovnikova.

Alenka Berlot Košiček, svetovalka in terapevtka, pravi, da vse kar si od moškega želi, ima, saj da je njen partner ljubeč, pozoren, iskren, o vsem se lahko pogovorita, imata veliko skupnega, znata uživati v malih radostih, všeč so ji njegov smisel za humor, pronicljivost, inteligenca in čustvena inteligenca. Pa je vedela, da je pravi, ko se je zaljubila? »Zame je zaljubljenost le stanje, ki se dogaja zelo mladim ali nezrelim ljudem, stanje, ko nismo v realnosti,« pravi.

Slikarka Metka Krašovec pa pravi, da nikoli ne bi prenesla moškega, ki bi jo spremenil v svojo mamo. Njen mož ni tak in že po treh dneh je vedela, da bosta ostala skupaj. »Mora biti nekdo, na katerega se lahko zanesem, ki ga lahko občudujem in spoštujem. Mora biti intelektualno močnejši od mene, poleg izobrazbe mora imeti in intuicijo in smisel za humor,« pa našteje nekatere od najpomembnejših lastnosti, ki jih mora imeti moški, da bi ga potrebovala.

Pogovarjali smo se tudi s pisateljico Elizabeth Gilbert, avtorico uspešnice Jej, moli, ljubi. Z njo ni dobro češenj zobati, vzgojila jo je mama, ki je sanjavo in leno punčko spremenila v ustvarjalno in delovno bitje. Prvi zakon ni bil uspešen, bil je zanjo celo precej travmatična izkušnja. Mladim dekletom pa polaga na srce, naj se poročijo s svojim najboljšim prijateljem.

O svojem moškem je med drugim spregovorila tudi odvetnica in nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki pravi, da imata z Mirom (Senico op.p.) nekaj posebnega in vsak dan znova je hvaležna za to veliko srečo, za tisto nekaj, česar večina ljudi nikoli ne najde, zato so, tako Kresalova, nezadovoljni in ne morejo izživeti svojih sanj. In zanj je takoj vedela, da je »to - to«: »Gre za energijo, ki se izmenja. Za neznosno privlačnost. Pa tudi miselno poklapljanje. Občutek, da nekoga zelo dobro poznaš, čeprav si ga šele spoznal,« opiše občutek.

Julijski Oniplus, ki vas že čaka na prodajnih policah, pa prilagamo še knjižico desetih izbranih Oninih zgodb in fotografij, ki ste nam jih poslale ve, bralke, in ki so nas najbolj prepričale.