Tiskane izdaje
Ko vstopim v veterinarsko ambulanto, mi nasproti prišepa kuža Ado. Takoj ga prepoznam, saj je prava medijska zvezda. Pred pol leta so ga ranjenega in z amputirano zadnjo nogo pripeljali iz Sarajeva. Zdaj z veterinarko Heleno Grah iz Mačje hiše živi zadovoljno pasje življenje.
Da je v množici prostoživečih psov preživel kljub težkim ranam, se sliši naravnost neverjetno. A če so v zgodbo vpleteni ljudje s srcem, razplet ni več čudežno naključje. Trimesečnega ranjenega pasjega mladička je deček Adlan, po katerem pes zdaj nosi ime, našel v obcestnem jarku in prostovoljci organizacije Animal Angels so ga za silo oskrbljenega in z amputirano zadnjo nogo pripeljali v Slovenijo.
Tu so posebej zanj v nedeljo odprli prostore veterine Mačja hiša in začelo se je veliko prijateljstvo. »Njegova zgodba je ganila mnoge. Tudi tisti, ki so prvič tukaj, ga takoj prepoznajo in ga kličejo po imenu,« pove receptorka Brina.
Pogledamo še v prostor pred ambulanto, kjer je v zamreženih prostorčkih več muc. Spoznamo Levčka, ki so ga pred tremi tedni našli v okolici celjske porodnišnice. Imel je čez sto klopov in zaradi neodpornosti so se ga lotile številne bolezni. Pod njim še tri črno-bele muce čakajo, da bodo dovolj stare za oddajo. V prenosnem zaboju se milo oglaša najnovejša »pridobitev«, mucek s svetlo dlako, ki še čaka na pregled. Ker še nima imena, ga nemudoma dobi – po našem fotografu Leonu.
Nada brez krempeljčkov
A najhujša zgodba naš šele čaka. Muco Nado so pred kakšnim mesecem našli zavrženo v Gornjem Gradu. Tehtala je malo več kot kilogram, po vsem telesu je bila polna ran in očitno je ostala brez krempeljčkov. »Poškodbe so tako nenavadne, da upravičeno sklepamo na mučenje. Če bi jih sama pretirano uporabljala, bi manjkali zgolj sprednji krempeljčki, ne pa tudi stranski,« meni Helena Grah, ena od štirih veterinark iz Mačje hiše.
Nado je v oskrbo pripeljala druga Helena, Helena Hacin iz Celja, ki je ustanoviteljica Mačje hiše, neprofitnega zavoda za oskrbo mačk in ozaveščanje javnosti o reševanju problematike zavrženih in prostoživečih mačk. »V sodelovanju s strokovnjaki za področje varstva živali, angleško organizacijo Cats protection ter aktivnimi posamezniki je zavod zaživel leta 2009,« pravi sogovornica.
V veterinarsko ambulanto v Ljubljani ta dan seveda ni prišla praznih rok – s seboj je pripeljala muco znanke iz Celja. »To je tipična Helena, nikoli ne pride sama,« komentirata njeni sodelavki, ko s kletko vstopi v prostore Veterine MH v Ljubljani. V njej seveda ne sprejemajo samo muc.
Deluje kot običajna ambulanta, obenem pa brezdomnim mucam rešujejo življenja in poskušajo opraviti čim večje število sterilizacij in kastracij. »To je tudi po usmeritvi mednarodnih organizacij za zaščito živali prednostni ukrep, s katerim aktivno vplivamo na preštevilno populacijo, kar je pomembno zlasti pri mačkah, ki se izredno hitro množijo. Ena muca ima lahko v enem letu do tri legla s petimi, šestimi mladiči. Vse najdenčke operiramo že v zgodnji mladosti, ko so težki najmanj kilogram, kajti muce so lahko spolno aktivne že pri štirih mesecih. Prepričanje, da mora žival imeti vsaj eno leglo potomcev, je namreč močno zastarelo in nima nobenega smisla,« razloži.
Sterilizacije in kastracije po polovični ceni
»S sterilizacijami in kastracijami preprečujemo, da bi bilo še več takih nesrečnih primerov, kot jih vidite zdaj pri nas. Še zdaleč ne moremo poskrbeti za vse, le za najhujše. Včasih nam celo očitajo, da se preveč trudimo. Toda naše veterinarke že znajo presoditi, kdaj je kakšno žival mogoče pozdraviti ali jo z uspavanjem rešiti muk,« reče odločno. Ko poskrbijo za zdravje najdenčkov, jih do oddaje prevzamejo oskrbniki – v njihovi mreži jih je od 30 do 60 – nato pa jih oddajo lastnikom.
Ti se v pogodbi zavežjo k odgovornemu lastništvu, kar pomeni skrb za varnost, preprečevanje razmnoževanja in v dobro živali (hrana in veterinarska oskrba). Tako oddajo približno tristo muc na leto, dvakrat toliko pa jih sterilizirajo ali kastrirajo.
Takšen poseg je za običajen žep precej drag, njihove cene pa so dostopnejše. »Naše izhodišče je, da si vsaka žival zasluži veterinarsko oskrbo. In omenjena operacija je za marsikatero živali edini stik z veterinarjem v njihovem življenju, poleg tega pa s tem omogočamo odgovorno lastništvo,« zaščitnica živali.
Sterilizacija muce pri njih stane 42 evrov, kastracija mačka pa 30 evrov, medtem ko so cene ponavadi dvakrat višje. S tem ne zaslužijo nič, cena komajda pokrije osnovni medicinski material in delo, a si jo lahko privoščijo, ker prepletajo dobrodelno dejavnost zavoda Mačja hiša, komercialno veterino in spletno trgovino za male živali. Rešujemo življenja in naša največja želja je, da bi lahko svojo dejavnost opravljali v normalnih poslovnih razmerah, je še dejala sogovornica.
