Veselje je bilo čutiti 
na vsakem koraku

Vaški trg na Čatežu je bil včeraj skoraj premajhen za več kot 10.000 udeležencev sklepne prireditve, imenovane Razhodnja, ki je potekala po jubilejnem 25. pohodu od Litije do Čateža. Za veliko vedrine je poskrbel pisatelj in dramatik Tone Partljič, ki je v svojem značilnem slogu nagovoril nepregledno množico pohodnic in pohodnikov.

Še preden so včeraj zjutraj zapeli petelini, so najbolj urni že veselo ubirali pot iz Litije čez Šmartno pri Litiji proti Čatežu. Bajčeva zidanica na Gobniku, v kateri je nekoč Levstik s prijateljem Radovanom in starim Bojcem kramljal in kaj malega tudi spil, je bila polna pohodniških gostov. Gospodar Andrej Bajec se je prišlekom rad pohvalil, da je letošnja letina vina res tista prava, le pri pitju je treba biti pazljiv, saj je nekoliko močnejše kot prejšnja leta.

V Moravčah pri Resnikovi kašči se je trlo ljudi. Prava domača klobasa in nekaj požirkov vina je večino premamilo, da so nato laže premagali pot do cilja. Na Čatež je srečno prispela tudi 75-letna Fatima Mušič iz Kresnic v litijski občini, ki se je udeležila vseh dosedanjih pohodov. Za Nedelo je povedala, da bo še hodila in da bo prišla tudi na jubilejni 50. pohod, kar je utemeljila s smrtjo njene stare mame šele pri 114 letih in pol. Na Čatežu pa se je trlo tudi politikov, ki so v teh dneh še posebno prijazni do volivk in volivcev. S pohodniki so se objemali, se z njimi fotografirali, do hoje pa jim je bilo malo mar (razen paradiranja po vaškem trgu gor in dol...), saj so se na Čatež ponavadi pripeljali z avtomobili v spremstvu svojih lokalnih oprod. Šmarskemu županu Milanu Izlakarju pa je bila Katarina Kresal, obuta v čeveljčke, tako všeč, da jo je kar med pozdravnim nagovorom na Čatežu razglasil za najlepšo.

Točno ob 13. uri se je začela sklepna prireditev Razhodnja, ki pa je bila zaradi osrednjega govornika precej drugačna kakor prejšnja leta: živahnejša in bolj domača. »Slovenci smo narod pohodnikov, in če je resničen tisti del zgodovine, da smo prišli izza Krpatov in ruskih močvirij, smo prehodili najdaljšo pot. Nekateri so se ustavili tu na Dolenjskem, drugi pa so jo mahnili do Drave, to smo mi, Štajerci, s čimer smo že takrat vsemu svetu dokazali, da radi hodimo, kar se je ohranilo do današnjih dni,« je zbrane v dobro voljo spravil duhoviti Partljič, ki je vsem toplo priporočil, naj ne delajo otrok po gledanju ali poslušanju večernih poročil, ker ne ve, kakšni bi bili ti otroci potem videti. Množico je potolažil, naj ne tarnajo preveč nad nič kaj rožnato gospodarsko in finančno situacijo, saj če se ne bomo vozili z avtomobili, bomo hodili pa peš, tako kot pred poldrugim stoletjem pisatelj in pesnik Fran Levstik in kot so očit­no radi hodili tudi stari Slovani.