Od 6. novembra bo gledalcem nedeljske popoldneve na TVS krajšala oddaja Ugani, kdo pride na večerjo?, ki jo bo vodila Anja Križnik Tomažin. V glasbenem delu oddaje ji bodo družbo delali komiki Ana Marija Mitić, Jure Godler in Matjaž Javšnik, ti bodo sestavljali Komisijo za zaščito besedil pred skladbami, ki se bo ukvarjala s pomeni besedil. Da se pred začetkom oddaje nekoliko ogrejejo, so za Vikend podali nekaj interpretacij.
Jure Godler
O tem, ali bo imela njegova beseda v komisiji večjo težo, ker je tudi glasbenik
Res je. Moja beseda bo imela težo, ki bo premo sorazmerna z glasnostjo, s katero jo bom izrekel. Je pa tudi res, da nameravam biti glasen. Zelo.
O tem, kako bodo glasbeniki sprejeli interpretacije besedil
Ne bodo jih sprejeli odprtega srca, kajti razkrivanje pomena besedil pomeni kopati po možganih avtorja, to pa je gotovo dejanje, ki človeku ne prija. Razkrivali pa bomo predvsem tisto, kar bi moralo ostati skrito, tako da se lahko gledalci pripravijo na zabavne, družinske oddaje z živčnimi zlomi glasbenikov in z nasilnimi pokoli, ki bodo izhajali iz tega.
O besedilu, ki mu najpogosteje odmeva v glavi
Lijepa naša domovino.
O besedilu, ki ga ne razume
Leteči potepuhi: Bicikl. Ker je tekst nelogičen: »Used se gor na štango, bova tko hitrej pršla ...« Vsak pameten človek ve, da če na kolesu sedita dva, ne moreta nikakor priti hitreje, kot če bi na kolesu sedel le eden, razen seveda, če govorimo o fizično izredno sposobnem človeku, iz spota pa je vidno, da to ni res.
Všeč si mi k' hod'š, všeč k' govoriš. Všeč so mi poteze, vse k' jih nardiš. Mikajo me noge, mika me telo. Nor sem na štrumpantle in svilen blago. Garbage hip hop med nogami. Garbage hip hop.
(Big Foot Mama, Garbage)
Interpretacija je preprosta: gre za človeka, ki ga je sram pristopiti do dekleta, zato svoje fantazije o njej izliva v tekst, ki ga bo izvajal na odru s kitaro v roki, ki mu bo služila kot ščit. Večjih semantičnih anomalij ni zaznati. Gre za človeka, ki je opazoval dekle, ki mu je iz daljave nekaj govorilo (všeč si mi, k hodš, govoriš ...), potem sta igrala šah (všeč so mi poteze, k jih nardiš ...), potem pa mu je pogled ušel s kmetov in kraljice na njeno telo in noge. Nič pretresljivega, v šahu je namreč zelo slab. To se dogaja vsak dan. Povsod. Nor je na štrumpantle in svilen blago, kdo pa ni? Garbage hip hop med nogami pa je vulgaren opis njegove erekcije.
Ladadidej, ustavi lov in misli le name, daj mi povej, da konec tvojih norih je iger za zdej. Ladadide-e-e-ej, e-e-e-e-e, e-e-e-e, e-e-e-e. (April, Ladadidej)
LSD.
Ana Marija Mitić
O tem, ali so besedila dobro gradivo za stand up nastope
Verjetno bi lahko vsak stand up nastop izvedla kot prepevanje bolj ali manj smiselnih pesmi, ki jih je naša glasbena scena prepolna. Je pa res, da je veliko zanimivejših tem, ki jih raje obdelujem, predvsem pa nočem biti žaljiva do avtorjev, ki so, ne glede na končni izid, vložili veliko trdega dela.
O tem, ali bodo razkrili tudi kaj, kar bi moralo ostati skrito
Takšnih hudih metafor tudi pri največjih izlivih poetike žal ni. Če pa že, je to tudi smisel rubrike, ki naj bo kot Biblija – vsak si jo lahko razlaga po svoje.
O besedilu, ki ji najpogosteje odmeva v glavi
V nedeljo zjutraj vstala bom, se v tihi gozd podala bom. O, jaz pa ne! Kako sva si različna, tralala … Zelo so mi pri srcu šaljivi dueti.
O besedilu, ki ga ne razume
»Bingo bango mango tango. Vsak že ve, da mački je ime Rosita, in ona ni nikoli kot Anita, kadar ona meša, vsem se meša, najtrši kričimo na pomoč … uououou, bingo bango mango tango mize stokajo.« Bolj se poglabljam v smiselnost vsega tega, manj mi je jasno. Gre za hudo filozofijo, ki je podtalno izražena skozi stokajoče mize in dvomljiva imena še bolj dvomljivih mačk. Avtorju gredo seveda čestitke, saj je pravi pomen prikril s primitivnimi nepovezanimi enako zvenečimi besedami, ki zmedejo še tako izurjenega strokovnjaka.
Mam pr'jatla, ime mu je Ranko, da bi jedu burek, je oropal banko. Ma, dragi Ranko, kaj ti to pomaga, v zaporu suh kruh in plesniva vlaga. Kaj boš zdaj, ko bureka ni, mraz pa stiska ti kosti. Malo premisli, možgane pretegni, hitro pobegni in teci na ... Burek. Burek. Burek. Burek. Burek. Burek. Burek. Burek. (Ali En, Sirni & mesni)
Pesem je bila gotovo narejena kot jutranji šlager vsem prodajalcem bureka, ki so v času njenega nastanka na veliko odpirali svoje kotičke sitosti. Primitivna rima Ranko – banko in ponavljanje ene in iste besede v refrenu priča o prilagojenosti besedila še tako nezahtevnemu ušesu. Avtor je bil očitno omamljen s čari bureka in je napisal moderen slavospev tej krasni mastni delikatesi.
Tam, kjer si ti, spijo prijatelji. In kjer sem jaz, se je ustavil čas. In tam sam brez idej. Daj, Malishka ogenj prižgi, hladen sem in izgubljen. O, Malishka vse bolj diši. Pazi na svoj objem. (Siddharta, Malishka)
Globok senzitivističen pristop, ki na meji nerazumljivega pričara okus magdalenic. Namenjen intelektualcem, saj s pridihom erotike človeka zapelje v spraševanje, kje je ta človek, ki nam pripoveduje, in kdo, zaboga, utegne biti ta Malishka.
Matjaž Javšnik
O tem, katero besedilo bi najbolje opisalo letošnji Festival slovenskega filma, na katerem je bil predsednik žirije
V življenju sta vedno dve poti, a ti izbereš tisto, ki je ni.
O tem, kako bodo glasbeniki sprejeli interpretacije besedil
Končno bodo spoznali, kako pomembno je, da so avtorji lastnih skladb, ne pa le prepisovalci poletnih uspešnic iz all inclusive resortov.
O besedilu, ki mu najpogosteje odmeva v glavi
Ku ku, iz gozda odmeva ...
O besedilu, ki ga ne razume
Obstaja, a ga žal iz božje previdnosti ne dovolim zapisati, saj bi vaši reviji padla tako branost kot naklada. Vas pa z veseljem vabim, da ga spoznate v eni izmed oddaj. Do takrat pa – Goodbye, Sheri!
Gospod, tisto kitaro še imate, gospod, tisto črno kitaro še imate? Gospod, tista bila je res dobra. (Vlado Kreslin, Tista črna kitara)
Gre za klasično slovensko fovšijo do lastništva nečesa, kar je ženskega spola in poje le v rokah, ki znajo ubrati prave strune. Da o posledicah daltonizma sploh ne razpredam. Ko je Kreslin napisal ta komad, je bila črna barva še zakonsko prepovedana.
Pridi k meni in zgradiva najin dom. Saj vedno sem bila in vedno bom: mala Slovenka, mala Slovenka, vsem v ponos, prava mladenka. Mala Slovenka, bela nevesta in vedno bom le tebi zvesta. Pozdrav s planin, iz zelenih dolin, en glas srca na konec sveta. (Leeloojamais, Slovenka)
Čudna so pota Gospodova. Zvesto roko in delovno ročico, pa še kredit za bajto s Slovenko boš dobil za doto. Pesem, ki se ne zna odločiti, ali naj bi bila avizo za Vegrad, podpora družinskemu zakoniku ali reklamni spot za slovensko turistično organizacijo. Amen!













