Ljubljana se je letos že enajstič pridružila evropskim prestolnicam, ki želijo, vsaka na svoj izvirni način, zaznamovati dan mobilnosti in s tem ljudi ozaveščati o pomenu uporabe alternativnih oblik prevoza ali pa, še bolje, kar lastnih stopal. Letos pod geslom Prava smer je gibanje!
Teden mobilnosti v slovenski prestolnici poteka vsako leto med 16. in 22. septembrom, vrhunce pa doseže 22. septembra, ko tudi vsa druga evropska mesta razglasijo dan brez avtomobila, da bi dvignila raven ozaveščenosti javnosti o potrebi po ukrepih proti onesnaženosti v urbanih središčih. To zagotovo prispeva h kakovosti življenja meščanov.
»Namen letošnje kampanje je spodbuditi evropska mesta k uvajanju trajnostnih ukrepov na področju prometa ter spodbuditi meščane k uporabi drugačnega načina prevoza, ki pomeni alternativo vožnji z osebnim avtomobilom. Raziskave so pokazale, da kar 70 odstotkov Ljubljančanov za nekajkilometersko razdaljo še vedno uporablja osebni avto,« je povedala Manja Toplak, tiskovna predstavnica, zaposlena v ljubljanski informacijski pisarni Evropskega parlamenta.
Manja, Meta Mežnar in Andrej Hrovat, zadnja dva sta vodji projektov na agenciji Pristop, so po uspehu lanske akcije zasnovali tudi letošnjo, ki poteka v duhu slogana Za seboj puščam le prstne odtise. Pripravili so pester program z dejavnostmi, ki se bodo pred Hišo evropskega parlamenta, na ploščadi Brega 14, zvrstile do nedelje.
V torek je bilo tam še posebej živahno, o čemer smo se prepričali tudi na lastne oči. Gotovo je k dejstvu, da se je na omenjeni lokaciji ob Ljubljanici trlo mladih, pa tudi starejših, pripomoglo skoraj poletno vreme. Naključne mimoidoče je pritegnil profesionalni fotograf, ki je ovekovečil podobe ozaveščenih mimoidočih na kolesih in rolerjih ter pešcev, njihove fotografije pa takoj izdelal. Uokvirjeno je vsakdo lahko odnesel domov, kopijo pa so obesili na posebno drevo, med zelene liste z napisi, denimo, V dvoje je lepše tudi na poti v službo, Bodi na tekočem z okoljem, Vsak je rojen kot pešec, Pol ure hoje na dan odnese tri kilograme maščob na leto stran, Sreče ne moreš kupiti, lahko pa kupiš kolo in podobnimi.
Že v prvi uri po začetku so ljudje v vrsti čakali na fotografa. Tudi Tadej, ki se je iz Trnovega pripeljal z izposojenim kolesom. Na vprašanje, ali je ta vožnja zanj naključna, je povedal: »Seveda ne. Če je vreme primerno, sedem na kolo, sicer pa jo proti mestu podam peš. Hoja ob Ljubljanici me sprosti in pomiri. Mislim, da bi morali večji del mesta zapreti za avtomobilski promet. Še teh nekaj skromnih ulic, ki jih Ljubljana premore, nam bodo uničili. Mislim, da se še vedno premalo ljudi zaveda pomena čistega in mesta s svežim zrakom.«
Z njim se je strinjala tudi gospa Lea, ki je pred seboj potiskala voziček s triletnim vnukom Timom. Skupaj sta pozirala fotografu. »Otroka vsak dan vozim na sprehod ob Ljubljanici. Za zdaj je najina pot precej omejena. Če bi bil večji del mestnega središča osvobojen prometa, bi gotovo šla dlje. Pozdravljam takšne dogodke, ko organizatorji predvsem mladim, na dostopen način predstavijo pomen omejevanja avtomobilskih izpustov v zrak,« je bila zadovoljna Lea.
Ko se je mimo pripeljal gospod Gorazd z rolko, smo skupinsko onemeli. Pred množico in simboličnim drevesom je zavrl kot mladenič, čeprav je že davno prekoračil leta, ki bi jim pripisovali primernost takšne vožnje. »Ha, ha, ha, sem vas šokiral, kaj,« nas je dregnil in povedal, da je letos dopolnil že 64 let. Osupljivo. Le kaj ga drži v tako dobri formi, ga vprašam. »To je pa vsakodnevno gibanje. Na kavču je sicer bolj varno, a tam ne boš našel zdravja. Že zadnjih deset let vse poti po mestu opravim peš, s kolesom ali pa s tole desko. Tako je zabavneje, preprosteje, pa še za zdrave sklepe in srce poskrbim na ta način,« nam je povedal Gorazd in zatrdil, da bo, kljub letom, gotovo preizkusil še kakšno prevozno sredstvo na nožni pogon.
No, in ravno mladih je bilo včeraj pred Hišo evropskega parlamenta največ. Iz ljubljanske srednje elektrotehnične šole so učitelji organizirano pripeljali dijake, prišli pa so tudi mladi policisti na konjih iz Konjenice policijske enote Ljubljana. Veliko se jih je ustavilo tudi pred kolesom sreče in preverilo raven znanja, povezanega s tednom mobilnosti.
Klemen, Blaž in Simon so za korajžo kolo zavrteli skupaj. Ustavilo se je na številki 24, zato jim je hostesa postavila vprašanje: »Katerega od naštetih energetskih virov ne uvrščamo med obnovljive? Biotermalno energijo, biomaso, zemeljski plin, ali energijo vetra?« Fantje so v en glas uganili, da gre za zemeljski plin. Za nagrado je hostesa vsakemu podarila odsevno lučko za kolo, nam pa povedala: »Ja, ljudje presenetljivo veliko vedo in se že zavedajo pomena ekološkega odnosa do mest. Se pa najde tudi kdo, ki nima pojma. Pred kakšno uro se je pri kolesu sreče ustavila mamica s triletno punčko in mala je vedela več od mamice.«
Deklico smo kasneje ujeli pri barvah v kreativni delavnici z naslovom Pobarvaj svojo čelado, kjer so tudi drugi otroci poslikovali svoje kolesarske čelade z vzorci in barvami, ki so jim najbolj všeč. Mali kolesarji, pa tudi nekateri odrasli, so prizorišče ponosno zapuščali z unikatnimi umetninami, poveznjenimi na glavo. Pred tem pa so se seveda še neizmerno zabavali ob nastopu improvizacijske skupine Ad Hoc Teater z Ano Marijo Mitić na čelu, nekateri pa so migali v ritmu glasbe DJ Yanoosha.
Vsem mimoidočim, ki so mimo Hiše evropskega parlamenta drveli na nogah, kolesu, skiroju ali katerem koli drugem, do okolja prijaznem prevoznem sredstvu, je včerajšnje popoldne prineslo čisto posebno doživetje.