Vse više in više pod nebo – iz lesa

Leseni nebotičniki marsikje niso več le sanje, ampak resničnost.

Objavljeno
30. oktober 2013 12.31
Saša Bojc, Panorama
Saša Bojc, Panorama

V središču Londona je skoraj čez noč zrasel 8-nadstropni lesen stanovanjski blok Murray Grove, ki je že v prvem letu prejel arhitekturne nagrade in priznanja, stanovanja pa so razprodali v eni uri. S štirimi 9-nadstropni lesenimi bloki se ponaša švedsko mestece Växjö, z nekaj tako visokimi Milano, z naseljem 5-nadstropnih lesenih blokov tudi Gradec. Najvišja slovenska lesena stavba meri skromna 3 nadstropja oziroma 13 metrov.

Medtem ko sodobne lesene stavbe oziroma stolpnice največkrat segajo od 20 do 30 metrov pod nebo, je dr. Simon Aicher, strokovni direktor inštituta MPA Otto Graf Univerze v Stuttgartu, ki je s kopico uglednih strokovnjakov, profesorjev in arhitektov obiskal Ljubljano v okviru Meseca oblikovanja, opomnil, da je bil človek, ki že od nekdaj uporablja les za gradnjo, nekoč pogumnejši pri gradnji iz lesa v višino. Več stoletij stare stavbe na različnih koncih sveta pa so živ dokaz, da so dobro prestale različne preizkušnje; 5-nadstropna cerkev v Heddalu na Norveškem stoji že od leta 1240 in se še danes ponaša s 30 odstotki prvotnega lesa, 5-nadstropna lesena palača v Kjotu na Japonskem je stara 730 let, več stoletij življenja imajo za sabo tudi večnadstropne stavbe v Esslingenu v Nemčiji, v 9-nadstropnih stanovanjskih stolpnicah iz lesa in gline v Jemnu pa še danes prebivajo ljudje. »Z novimi obdelavami lesa postaja ta material primerljiv z jeklom in betonom, poleg tega lahko iz lesenih panelov izrežemo, kar koli želimo, v take lesene stavbe je mogoče zlahka vgraditi tudi talno gretje. Toda da se nekaj uveljavi na trgu, je potrebnega veliko časa, saj so inžinerji zelo konservativni, četudi obstajajo zelo jasne formule za izračun statike. Medtem ko v Nemčiji dovoljujejo 8- oziroma 9-nadstropne stavbe, denimo v Italiji in Veliki Britaniji ni omejitev glede višine,« je poudaril dr. Aicher.

A kot je opaziti, investitorji le postajajo bolj ozaveščeni, saj je večetažna lesena gradnja, četudi pogosto še v kombinaciji z betonskimi elementi, v severni, srednji in zahodni Evropi že nekaj povsem običajnega. Je racionalna, trajnostna in ekološka. Zdi se, kot da različna mesta tekmujejo med sabo, kdo bo postavil višjo leseno stolpnico, saj se število nadstropij lesenih stolpnic pa tudi njihovo število iz leta v leto povečuje. Če so med letoma 1995 in 2005 po Evropi rasle večinoma 3- in 4-nadstropne hiše, so predlani v Trstu postavili 6-nadstropni blok, letos pa 9-nadstropnega v Milanu in 10-nadstropno leseno stolpnico v Melbournu v Avstralijii. Leta 2020 v Kanadi načrtujejo postavitev 30-nadstropnega nebotičnika iz lesa, še štiri nadstropja višjega pa leta 2023 v Stockholmu na Švedskem. Tudi gradbinci se zavedajo, da v tem tiči še neizkoriščena poslovna priložnost, zato denimo v Nemčiji velika gradbena podjetja kupujejo majhne lesne obrate, je razkril dr. Aicher. Zato po njegovih besedah tako gozdnata država, kot je Slovenija, nima nobene druge alternative, kot da začne graditi iz lesa, saj se je danes treba ravnati trajnostno. Nenazadnje tudi v državah, ki niso bogate z lesom, tega vse pogosteje uporabljajo za gradnjo. Tak primer je Velika Britanija, ki z izjemo Škotske les praviloma uvaža od drugod.

Nezaupanje do lesa

Da o gradnji iz lesa, ki se ponaša z majhno težo in hkrati z visoko trdnostjo, v notranjosti stavb zagotavlja dobro klimo, je zvočno izolativen in ga ni treba prekrivati z drugimi materiali, še vedno obstajajo mnogi stereotipi, sta razkrila Joachim Schmid, statik za betonske, jeklene in lesene stavbe in raziskovalni inženir na švedskem tehniško-raziskovalnem inštitutu SP, in dr. Massimo Fragiacomo, izredni profesor za statiko na univerzi v Sassariju v Italiji. Dve od ključnih strokovnih vprašanj, ki zadevata stavbe iz lesa, sta požarna in potresna varnost. Schmid, ki dela na področju standardizacije in požarne varnosti v stavbah, je za prvi vtis o požarni varnosti lesa pokazal na jekleno konstrukcijo in lesene dele stavbe, ki jo je prizadel požar. Jeklo se je stopilo in ukrivilo, leseni tramovi pa so bili le ožgani. Opomnil je, da je vsak požar edinstven in da je treba v čim večji meri predvideti morebitna potencialna tveganja. Za najučinkovitejšega borca proti požarom je navedel škropilnike, ki se vključijo, ko temperature v prostoru presežejo 70 stopinj Celzija, in preprečijo, da bi zaradi majhnega požara v eni sobi pogorela cela stavba. »Kdor ima pomisleke, da mu bo ta naprava zalila stanovanje, naj se zaveda, da škropilniki oddajo po 5 litrov do 35 litrov na kvadratni meter na minuto, medtem ko gasilska brizga stoči 150 litrov na kvadratni meter na minuto,« je navedel. Opomnil pa je še na eno prednost lesenih stavb. Če je lesena stavba sestavljena iz modularnih elementov, lahko pogorela nadstropja enostavno zamenjamo z novimi in v relativno kratkem času.

Da je z leseno gradnjo mogoče hitreje obnoviti v potresu porušene domove, saj se s prefabriciranimi elementi, ki se jih pripelje na prizadeto območje, hiše sestavlja kot iz lego kock, je opomnil tudi dr. Massimo Fragiacomo. V italijanskem mestu L'Aquila, ki ga je potres prizadel leta aprila 2009, je kar polovica novih zgradb lesenih. Leseni bloki pa dobro prenašajo tudi tresenje tal, saj manjša teža stavbe pomeni tudi manjšo potresno delovanje. »Poškodbe se kažejo predvsem pri izruvanju in deformiranju mehanskih veznih členov, o katerih za to kaže dobro razmisliti. Na Japonskem za večjo varnost uporabljajo tudi tako imenovano pasivno izolacijo, s katero zaščitijo temelje,« je razlagal ob japonskem posnetku laboratorijskega testiranja 7-nadstropne stanovanjske stavbe. V njem je mogoče videti, da večnadstropne lesene stavbe zaradi tresenja tal utegnejo največ škode utrpeti v najvišjih nadstropjih, in to predvsem zaradi padca in premetavanja stanovanjske opreme, kako zagotoviti višjo varnost, pa je strokovno vprašanje, s katerim se statiki trenutno najbolj intenzivno ukvarjajo.

Najvišji leseni stolp na svetu

Čeprav se zdijo nadvse zanimivi že stanovanjski bloki iz lesa, pa večjo pozornost zbujajo še višje pod nebo segajoči dosežki arhitekture in statike, ki so namenjeni turistom. Tak je tudi nam bližnji 100-metrski razgledni stolp Pyramidenkogel na Jedvovci južno od Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem. Trenutno šteje za najvišji leseni razgledni stolp na svetu in slovi kot velika turistična zanimivost.

Prvi stolp, 28-metrski razgledni leseni stolp so na tem mestu zgradili že leta 1950, potem pa so ga leta 1968 nadomestili z dvakrat višjim, 58-metrskim iz jekla in betona. Tam je stal vse do lani, ko se je začela uresničevati drzna zamisel arhitekturnega biroja Klaura Kaden, ki je zmagala na natečaju leta 2007. Kot razkriva Klaura, so si ga zamislili kot ženstveni stolp z oblinami (Sophie Loren), ki bi plesal v pokrajini (kot baletka). Investicija, vredna 8 milijonov evrov – od tega je sam stolp stal približno 4,8 milijonov – pa se je začela obrestovati nad pričakovanji že v prvem letu delovanja.

Po odprtju letošnjega junija je poslovni načrt predvideval 75.000 obiskovalcev, do danes, torej dva meseca pred koncem leta, pa so jih našteli že več kot 250.000, je povedal Klaura, ki se že 25 let ukvarja z leseno gradnjo in je prejel več nagrad in priznanj za svoje hiše in uporabo lesa. Večina konstrukcije razglednega stolpa je kombinacija jekla in lesa, največji izziv pa je bil, kako med stiki izdelati učinkovito odvodnjavanje, ki bi v nasprotnem primeru sčasoma lahko škodovalo lesu. »Gradnja se je začela oktobra lani najprej s podrtjem starega stolpa ter dostavo sestavnih delov na lokacijo. S tem smo imeli zaradi ozke in vijugaste ceste kar nekaj težav.

Konec letošnjega januarja smo postavili prvi del prvega stebra, z žerjavom pa dvignili več kot 500 sestavnih delov in v začetku maja na stolp dvignili še anteno. Za gradnjo tega 100-metrskega stolpa smo porabili komaj 3 mesece oziroma 98 dni, pri čemer je treba vedeti, da je bila zima zelo huda, z vsega skupaj le 10 dnevi lepega vremena brez snega ali dežja. Hitrost je nedvomno ena od velikih prednosti lesene gradnje,« je poudaril avstrijski arhitekt. Stolp, v katerem je naenkrat lahko do 500 obiskovalcev, na vrhnjih razglednih ploščadih v 11. in 12. nadstropju pa 350, se ponaša še s 120-metrskim toboganom, po katerem se po pripovedovanju Klaure z veseljem spuščajo tudi 70-letniki. Da, leseni nebotičniki so se iz sanj že preselili v resničnost.