Tiskane izdaje
Videvala sem ji vsepovsod po mestu: dijake, pravzaprav predvsem dijakinje, ki so bile počečkane po rokah, obrazu in vratu z nerazpoznavnimi potezami, čeprav naj bi bil namen tega početja »označitev« novopečenih srednješolcev s črko f - kot fazani.
Treba je priznati, da tako počečkane mladenke niso delovale nič kaj travmatizirano, prej ponosno, saj so vsi mimoidoči ostrmeli ob pogledu na njih. Na Prešernovem trgu sem opazovala proces pisanja po dijakih. V meni se je nekaj zganilo, ko sem videla, da jih porisujejo pravzaprav z debelimi vodoodpornimi flomastri. Tistimi na katerih piše: primerno za lesene, plastične, pleksi in kovinske površine. Temu početju se nisem mogla načuditi.
Kasneje sem se seznanila, da gre za fazaniranje ali sprejem fazanov, torej novih dijakov v srednjo šolo. Poročevalci o tem dogodku pa so početje označili za iniciacijo.
Iniciacija, kakor se tudi imenuje obred prehoda, pomeni pravzaprav sprejem. Tovrstni obredi so del antropoloških raziskav, tako v staroselskih skupnostih, kakor v sodobni urbani družbi. Obredi prehoda so značilini tudi za prehod iz otroške v odraslo dobo. Kajti z iniciacijo, določenim postopkom ali obredom je oseba sprejeta v nov krog ljudi ali v novo dobo svojega življenja.
Takšen proces naj bi bil človeku predvsem v pomoč, ker ga ob obredu spremlja ali vsaj moralo spodbuja njegova družina, oziroma vrstniki.
- Verske iniciacije: krst, prvo obhajilo, birma, bar mitzvah, diksha
- Plemenske iniciacije: nanašale so se predvsem na prenašanje bolečine, učenje tradicije in uporabo veščin
Raziskovalec obredov prehoda, antropolog Anrnold Van Gennep, je ugotovil, da so tovrstni obredi za človeka univerzali, čeprav se v vsebini razlikujejo. Van Gneep navaja, da imajo obredi prehoda skupni značilnosti:
- fizični izziv in/ali
- preizkušnjo značaja.
Fizični izziv obreda prehoda se lahko navezuje na vzdržljivost ali prenašanje bolečine. S prestanim obredom prehoda naj bi mlada oseba dokazala, da bo tudi v primeru, ko ji bo zelo težko, dala prednost vsebinam, ki se nanašajo na moralne ali kulturne vrednote določene skupnosti.
Podobno naj bi s preizkušnjo značaja dokazala, da je vredna zaupanja skupnosti. Večina obredov prehoda po svetu se usmerja na omenjene vidike prehoda v odraslo dobo. Nekateri obredi pa so žal okrutni in predstavljajo grobo kršitev človekovih pravic (mutilacija genitalij).
Od kje vodoodporni flomastri in obmetavanje s hrano?
Kakor sem lahko zasledila v slovenskih blogih in na socialnih omrežjih, se večina zunanjih opazovalcev in tudi staršev s prakso »označevanja« z vodoodpornimi flomastri ne strinja. Pravzaprav ne vedo od kje izvira in na kakšen način se je uveljavila pri nas.
Pred petimi leti tega pojava še ni bilo moč zaslediti, prav tako opazovalci pravijo, da je najhuje v Ljubljani in manj drugod. Sama se tovrstnega obreda prehoda ne spomnijam, ker naj bi bila iniciacija v odraslost matura, ki se je pogovorno imenovala tudi zrelostni izpit. Enako je veljajo za zaključek vajeniške dobe.
Danes pa sodijo v iniciacijo ne le voodoporni flomastri, ampak tudi moka, smetana in jajca. Ne za malico, živila so namenjena za packanje las in oblačil novih dijakov.
Popisan in s hrano posut novopečeni dijak, naj bi bil tako opolnomočen za nov korak v svojem življenju.
Ali mu okolica sporoča, da je poniževanje oziroma degradacija način na katerega bo sprejet med vrstnike?
Smisel pisal in hrane je namreč nekje povsem drugje. Tovrstno početje prav tako nima niti kančka anarhističnih ali estetskih vsebin. Kajti anarhizem se usmerja na močnejše od sebe, čečkati pa zna vsak dveletni otrok.
Ker dijaki v največji meri še niso polnoletni, se bodo morda zganili njihovi starši in vzgojno-izobraževalne ustanove in sankcionirali tovrstno početje.
Kar je morda najtežje sprejeti je, da so mladi le ogledalo stanja naše družbe - kot vedno.
Čeprav včasih težko pogledamo vanj, se lahko vprašamo, kaj nam pravzaprav sporočajo.
