Tiskane izdaje
Grčija, Španija, Portugalska so tiste evropske države, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Najbolj ranljiv del prebivalstva je mlajša generacija, ki vstopa na trg delovne sile, in starejši del populacije. Ker pa je na nek način treba preživeti, si ljudje pomagajo na različne načine.
V nadaljevanju pa je predstavljenih nekaj izmed ustvarjalnih rešitev, ki se jih poslužuje nekaj izmed tistih, kateri so posledice najbolj občutili. Ter na nek način vzpostavili model aktivnega udejstvovanja prebivalstva, ki je s pozitivno in konstruktivno naravnanostjo vzelo usodo v svoje roke.
Predvsem v Španiji, ki jo je gospodarska kriza takoj za Grčijo najbolj prizadela, dostikrat pobudo v roke vzamejo mladi ljudje pa tudi mestne oblasti, ki izhod iz težavne situacije vidijo v medsebojni pomoči in sodelovanju. S tem se borijo proti družbeni razdrobljenosti, izolaciji in posledično depresiji. Tako gradijo na družbenem kapitalu, kjer je vsakemu posamezniku omogočeno aktivno sodelovanje.
Tako se vse več ljudi poslužuje časovnih bank, lokalnih denarnih valut in blagovne izmenjave ter brezplačnega koriščenja neobdelane zemlje.
O tem so poročali v medijih, kot so:
Odstopim ti svoj del zemlje, ki je ne obdelujem, v zameno prosim za del pridelka
Španija je dežela z obilo zemlje, ki je dostikrat neizkoriščena. To je okoljevarstvena skupina Reforesta s projektom Huertos Compartidos ali »Delitev vrtov« izkoristila v dobrobit vseh vpletenih. Projekt povezuje lastnike zemljišč s tistimi, ki si jih želijo obdelati, plačilo za uporabo pa poteka v obliki dela pridelka.
Plačevanje storitev z znanjem ali skrbjo
Pri nas še nepoznane, v približno šestindvajsetih državah okoli sveta pa že aktivne časovne banke rešujejo denarne tegobe revnejšega sloja prebivalstva. Razvile so se iz koncepta posameznikov iz 19. stoletja, da mora cena odražati vloženo delo. V Španiji so prvo banko, Barcelona Banco del tiempo, ustanovili že leta 1998.
Delo se meri v urah. Osnovna enota je ena ura, ki jo v različnih skupnostih različno poimenujejo. V ZDA jo poznajo kot časovni dolar, v Veliki Britaniji časovni kredit. Poimenovanje je odvisno od skupnosti, ki ustanovi časovno banko.
Namen časovne banke je pregled nad opravljenimi in koriščenimi urami storitev, ki jih skupnost izbere, da jih bo na ta način izvajala.
Te storitve lahko vsebujejo:
- varovanje otrok
- hišna popravila
- učenje
- inštruiranje
- hišno pomoč
- nego
- pravno svetovanje
- oblikovanje
- računovodske storitve
- kuhanje
- raznolike tečaje
Skupnost sama se odloči, katere storitve se bodo na ta način izvajale. Vsakdo, ki je opravljal neko določeno aktivnost, je upravičen do koriščenja neke druge aktivnosti v obsegu enakega števila ur kot jih je sam s svojim delom prispeval skupnosti. Poudariti pa je potrebno, da so vse ure enako ovredotene, saj ni razlik, ki so npr. prisotne pri denarnem nagrajevanju.
Ponovna uveljavitev blagovne izmenjave in uporabe rabljenih izdelkov
Poleg časovnih bank se v Španiji tudi vse bolj uveljavlja blagovna izmenjava, ki je ponavadi vezana na lokalni nivo. Samo v Kataloniji so v prvih sedmih mesecih tega leta vzpostavili 60 tržnic, ki delujejo na princip blagovne izmenjave.
Morda se najprej zaradi pomanjkanja denarja nato pa še zaradi vseh ostalih razlogov predvsem mladi poslužujejo spletne skupnosti No lo Tiro, ki deluje na podoben princip kot ameriška spletna skupnost Freecycle in angleška Freegle ter slovenska Podarim.si, kjer se stvari, ki jih ljudje ne potrebujejo več podarjajo naprej.
Uvedba alternativnih denarnih valut
Ljudje si pomagajo tudi sami z ustanovitvijo lokalnih valut. Z njimi je možno plačevanje v podjetjih, ki v tistem okolišu sprejmejo tovrstno valuto. Slednja evra ne nadomešča, ampak ga dopolnjuje.
Od politike podjetja je odvisno, ali bo sprejelo plačilo v celotnem ali delnem znesku. V Evropi je prisotnih že nekaj tovrstnih valut: v španskem obmorskem mestu Malaga virtualna valuta "comuns", Axarco, v Grčiji TEM, Fasouli, Ilios, Ovolos, EMRO, Kaereti, Mpoutsouni, na Portugalskem Creditos de Permuta.
Uvajanje lokalnih denarnih valut pa ni vezano samo na države, ki jih je kriza najbolj prizadela, saj jih poznajo tudi v bolj razvitih evropskih državah.
Tako je v Nemčiji prisotnih okoli trinajst valut, na Nizozemskem okoli osem, v Švici, Belgiji ter na Danskem po dve.
Velika Britanija ima zelo razvejano mrežo, saj imajo vzpostavljenih okoli štiristo poslovnih mrež, ki sprejemajo lokalne valute, ki jih je sedaj okoli šest. Številke v vseh državah pa najverjetneje naraščajo.
Lokalne valute so poznane tudi po svetu. Na mednarodnem nivoju se poskuša uveljaviti virtualna valuta Bitcoin in CES (Community Exchange System).
Mnenja o blagovni izmenjavi, lokalnih valutah in časovnih bankah so različna, a za tiste, ki jih je finančna kriza resnično prizadela, predstavljajo izhod iz nje.
S solidarnostjo, medsebojno pomočjo in zavedanjem življenja v skupnosti, kjer je za vsakega poskrbljeno.
