Tiskane izdaje
Člani društva Mensa poudarjajo, da niso elitna združba bogatih, slavnih ali vplivnih. V njihovih vrstah se znajdejo ljudje z različnimi značajskimi lastnostmi, poklici, prepričanji in interesi. Skupno jim je »le« to, da so na testu inteligentnosti presegli prag IQ 148.
»Delujemo tako, da v javnosti posebej ne omenjamo nobenega imena, vendar lahko rečem, da se med nami najdejo predstavniki vseh poklicev in družbenih skupin, osebnosti iz javnega življenja je malo. Znana Slovenca, misica Iris Mulej in Artur Štern, sta nase sama opozorila. Sicer pa smo ljudje kot vsi drugi, druži nas doseženi rezultat na inteligenčnem testu, ki je sestavljen na podlagi logike,« že na začetku poudari predsednik društva Mensa Slovenija Matjaž Podmiljšak.
S svojo povsem običajno pojavo in prijaznim nastopom je takoj razbil mit o ekscentričnih, raztresenih visoko inteligentnih ljudeh, skratka posebnežih. »Tudi taki se najdejo med nami, a bi težko rekel, da jih je bistveno več kot v drugih društvih,« se nasmehne 42-letni inženir zootehnike, zaposlen v Zadružni zvezi Slovenije.
Z gostinske šole na fakulteto
Potrditev, da spada med dva odstotka najpametnejših ljudi na svetu, je dobil razmeroma pozno, saj se je za testiranje odločil po končani fakulteti, ker je bil med kolegi zelo popularen.
Njegova življenjska pot je drugačna, kot bi si jo mnogi predstavljali za predstavnike te skupine, tako da sva tudi na tem področju s sogovornikom razbila še ne mit. Večina članov Mense ni doktorjev znanosti, nujno ni niti to, da imajo končano fakultetno izobrazbo ali da so poslovno uspešni. So povsem apolitična organizacija in se z iskanjem rešitev za razmere v državi sploh ne ubadajo, razbline še to tleče upanje.
Za Matjaža je sprva kazalo, da ne bo študiral, saj se je po osnovni šoli vpisal na gostinsko. Tako se je odločil, čeprav so mu namignili, da so njegovi rezultati testov, ki so jih učenci v tistih časih reševali zaradi poklicnega usmerjanja, nadpovprečni. Starši so namreč imeli gostilno in svojo poklicno pot je videl v domačem podjetju, nihče ga ni prepričeval, naj se vpiše v gimnazijo, kar se danes sliši nenavadno. Je pa kmalu po vpisu na srednjo šolo uvidel, da je zastavil prenizko. Toda šolo je bilo treba končati, opisuje takratno razmišljanje.
Fakulteta po naključju
Na fakulteto se je vpisal šele kasneje, a ker je bil že tretji vpisni rok, so bila mnoga mesta že zasedena. »Šel sem po abecedi. Na umetniških akademijah nisem imel možnosti, ker bi bilo treba že prej opravljati preizkus posebnih sposobnosti, zato sem pristal na biotehniški fakulteti. Ker sem imel rad živali, se mi je zdela živinoreja čisto primerna študijska izbira,« pravi. Poleg tega, da je predsednik društva, živi povsem običajno življenje.
Društvo Mensa Slovenija šteje 278 članov. To je na prvi pogled malo, vendar ne zajema vseh, ki so pri testu dosegli prag 148, saj članstvo ni obvezno. Na drugi strani seveda vsi Slovenci s tem inteligenčnim kvocientom tega uradno nimajo potrjenega, ker se preprosto ne odločijo za testiranje (po statistiki bi jih bilo 40.000).
Nedavnega testiranja v Mariboru se je udeležilo 40 posameznikov in predsednik društva rezultatov še ne pozna. V Mariboru se je opravljanje rednih testov šele spet začelo, v Ljubljano, kjer so že uveljavljeni, pa prihaja od 70 do 150 ljudi.
45 nalog v 20 minutah
Njihova glavna ciljna populacija so študentje, starostna omejitev po mednarodnih pravilih Mense pa je nad 16 let, saj bi dosežek lahko negativno vplival na mlajšega človeka. Testiranje vodi pooblaščeni psiholog in je strogo anonimno, le udeleženci vsak zase zvedo, kolikšen IQ so dosegli. Društvo izvajalec obvesti le, koliko jih je preseglo prag 148. Večino prižene radovednost, in ne kakšne druge zahteve.
Pri naših delodajalcih je visoka inteligenca lahko tudi ovira, saj jo ponavadi povezujejo s samosvojimi osebami, ki nočejo biti ukalupljene. To je tudi značilnost zelo ustvarjalnih ljudi, zato je odvisno od tega, za katero delovno mesto se potegujete. Za določene položaje multinacionalke pogosto zahtevajo opravljanje testov, ki so mešanica psiholoških in inteligenčnih. V teh primerih bi se bilo smiselno postaviti z dosežkom na njihovih testih, razglabljava o praktični vrednosti Mensinega potrdila.
Naloge so na videz preproste in vsebujejo izključno grafične simbole. Ne zahtevajo nikakršnega znanja matematike in jezikov, le sposobnost logičnega razmišljanja. Na manjkajoče mesto v zaporedju likov je treba umestiti pravega izmed ponujenih. Odločilna je hitrost, 45 nalog je treba rešiti v dvajsetih minutah. »Popravni izpiti« so mogoči še dvakrat, vendar ne prej kot čez eno leto. Lahko se sicer zgodi, da si imel slab dan ali da je bilo preveč motenj, a običajno prvi doseženi rezultat kar velja, ugotavlja Matjaž.
Družbeno poslantvo pametnih
Menso sta leta 1946 ustanovila avstralski odvetnik Roland Berrill in Britanec Lancelot Ware, znanstvenik in pravnik. Poimenovanje izhaja iz latinske besede mensa, ki pomeni miza. Organizacijo sta si zamislila kot klub, ki bi za okroglo mizo enakovrednih združeval visoko inteligentne ljudi, ne glede na njihovo narodnost, vero, politično prepričanje in socialni položaj. Iskali naj bi rešitve za družbene probleme, a se je kmalu izkazalo, da to poslanstvo ne bo tako zlahka uresničljivo. Prodor med vplivne jim ni najbolj uspeval.
Tako je Mensa postala klub za odkrivanje in druženje najpametnejših z družbeno koristnimi nalogami, kot je štipendiranje nadarjenih otrok. Danes šteje več kot sto tisoč članov v več kot sto državah. Med najbolj znanimi so Isac Asimov, Arthur Clark in igralka Geena Davis, medtem ko njena kolegica Sharon Stone menda ni res tako zelo pametna, čeprav jo v tej zvezi pogosto omenjajo.
Kljub na novo odkritim različnim vrstam inteligence – med najbolj znanimi je teorija Howarda Gardnerja, da inteligenco sestavlja osem komponent: logična, lingvistična, prostorska, glasbena, telesno-kinetična, naravna, osebna in medosebna – ostaja Mensa pri klasičnem merjenju IQ.
"Če si tako pameten, povej rešitev!"
Slovensko društvo je del Mense International, katere poslanstvo sta odkrivanje in promoviranje inteligence, zato je njihova naloga organizacija testiranj, sicer pa se podpirajo in družijo na piknikih in raznih prireditvah. Izdajajo tudi elektronski Mensečnik, v katerem si izmenjujejo informacije s področij, ki jih zanimajo. Paleta tem je široka – kdo se razpiše o tem, kako je predelal svoj avtomobil na električni pogon, drugi o antičnih vojnah.
Zanimivo branje, ki pa ga ne namenjajo širši javnosti, saj bi se s tem poimensko izpostavili. Temu se izogibajo, ker jih povprečneži radi izzivajo, češ če si tako pameten, pa povej rešitev. Matjaž Podmiljšak se tako spomni radijskega intervjuja, na katerem je moral za začetek rešiti zapleteno uganko. Ker še ni imel izkušenj z javnostjo, se je oreha lotil (in ga seveda strl), česar danes ne bi ponovil, pribije. Saj tudi znanim športnikom pred intervjuji ni treba vedno znova dokazovati svojih dosežkov.
