Znanstveniki proučujejo spletne zvijače, da bi prodrli v bistvo lahkovernosti

»Kaj se je zgodilo?« so Sando spraševali prijatelji. Na delu so bili hekerji kriminalci. Dokopali so se do njenega poštnega predala in iz njega poslali klice na pomoč na vseh 600 naslovov, kolikor jih je imela v imeniku. Z milo prošnjo, naj nakažejo denar na neko podružnico Western Union v britanskem Newcastlu: » Please I need some help! «

Pravzaprav bi se moralo elektronsko pisemce vsem prejemnikom zdeti malce čudno in jim vzbuditi nezaupanje: šepava angleščina, nedoločno pojasnilo (»some certain problems«), prošnja, naj je ne pokličejo po telefonu (» I'd prefer we discuss this issue only through email «). A zvijača je vseeno učinkovala. »Neverjetno, koliko ljudi mi je hotelo pomagati!« se je čudila Sanda Weigel. Ena od prijateljic ji je že nakazala 500 evrov, a je lahko zatem nakazilo še preklicala.

Večina drugih ima manj sreče. Zaradi poplave goljufij na spletu je nemška ministrica za varstvo potrošnikov Ilse Aigner objavila svarila na spletni strani. Po oceni britanskega urada za varstvo potrošnikov goljufivim sporočilom vsako leto nasede več kot tri milijone državljanov. Škodo ocenjuje na več kot štiri milijarde evrov.

A kako, da ljudje, ki jim nikoli ne bi padlo na pamet, da bi posodili denar neznancu na ulici, na spletu pozabijo na nezaupljivost? Ta uganka je prerasla v predmet pravcatega novega raziskovalnega področja. »Napadi postajajo vedno bolj usmerjeni in bolj individualni,« pravi Norbert Pohlmann, vodja inštituta za varnost interneta v nemškem Gelsenkirchnu. Približno vsak dvajseti računalnik je okužen z virusom, s katerim se je mogoče dokopati do gesla elektronske pošte. S temi podatki o dostopu kriminalci vodijo tako imenovani Spear Phishing po meri krojene goljufije Spam, razlaga Pohlmann: »Kadar dobim prošnjo za denar, ki ni tako kot navadno namenjen kakšnemu afriškemu diktatorju, temveč prijatelju, sem veliko prej pripravljen pomagati.«

Pretkani psihologi

Številni goljufi so pretkani psihologi, pravi ameriški psiholog Stephen Greenspan, ki je v eni od svojih knjig raziskal lahkovernost kot pojav: »Operirajo z najmočnejšimi motivacijami: pohlepom, strahom, poželenjem, sočutjem. Lahkovernost je skoraj neraziskano področje. Presenetljivo je, da lahkoverni ljudje praviloma nikakor niso neumni.« Najboljši primer je on sam: psiholog iz Colorada je izgubil veliko denarja zaradi zvijače newyorškega borznega goljufa Bernarda Madoffa, ki je svoje stranke zapeljal z menda ogromnimi dobički. Celo sir Isaac Newton, eden najbistrejših ljudi svojega časa, je padel v zanko goljufa, ko se je leta 1720 razpočil tako imenovani Južnomorski mehur. Utemeljitelj moderne fizike je izgubil 20.000 funtov, takrat 400-kratni letni zaslužek rokodelca. Začudeno je ugotovil: »Znam izračunati gibanje nebesnih teles, ne pa človeške norosti.«

Siva cona med 
inteligenco in intuicijo

Prav to si je postavil za cilj Stephen Lea, profesor psihologije na univerzi Exeter v jugozahodni Angliji. Fascinirajo ga goljufiva pisma, tako imenovani scami. Nanje gleda kot na natančne sonde, s katerimi je mogoče raziskati sivo cono med inteligenco in intuicijo. Analiziral je elektronska pisma goljufov in zmeraj naletel na podoben vzorec: prejemnikom obljubljajo velik dobiček, večinoma v obliki denarja ali naklonjenosti. Barabe svoje žrtve postavijo v časovno stisko, hlinijo verodostojnost, jih silijo k molčečnosti, jih zvabijo v majhne interakcije: če žrtev enkrat odpiše, se čuti že čustveno zavezano. Angleški profesor psihologije je izoblikoval nekakšen laboratorij lahkovernosti: odposlal je 10.000 varljivih mamljivih vabil, da bi se dokopal do bistva lahkovernosti. Nato je svoje žrtve izprašal. Ugotovil je naslednje:

– Pazljivost in previdnost ne varujeta pred škodo. Natančneje ko žrtev prouči ponudbo, bolj zanesljivo ji nasede.
– Znanje kaj malo pomaga. Žrtev ima pogosto veliko strokovno znanje na poslovnem področju, za katero gre pri goljufiji.
– Najboljša samoobramba je ignoriranje: kdor je sumničav že pri prvem stavku, drugega pa niti ne prebere več, ne pade v zanko.

Vsaj vsak deseti človek trpi za lahkovernostjo. Presenetljivo veliko »kroničnih« žrtev, kakor jih imenuje Lea, pa v življenju na splošno čisto dobro živi. »Očitno ima veselje pri tveganju tudi določene prednosti,« meni Lea. Strokovnjaki zato svetujejo, da se branimo goljufij po spletu z uporabo močnih gesel in v računalnike namestimo protivirusni program. Predvsem pa se zanašajmo na intuicijo, kakor svetuje Lea: »Kadar začutite le senco dvoma o resnosti sporočila, se zmeraj zanesite, da čutite prav.«

Leov naslednji projekt je test, ki bo razkril, ali smo lahkoverni, nekakšen duševni algoritem torej, ki bo uresničil Newtonove sanje: izračunavati človeško blaznost.