Tiskane izdaje
Prvo pravilo je, da mora biti naša prehrana pestra. Le tako lahko telesu zagotovimo najrazličnejša hranila in veliko težje se nam lahko pripeti, da nam določenega vitamina ali minerala začne primanjkovati. Enolično prehranjevanje zagotavlja zgolj eno vrsto hranil, kar vodi v porušenje ravnotežja v telesu.
Drugo pravilo pravi, da mora naš jedilnik vključevati živila, ki vsebujejo vitamin C, cink, polifenole, probiotične bakterije in minerale. Vitamin C (askorbinska kislina) je močan antioksidant, ki preprečuje delovanje prostih radikalov v telesu, omogoča boljšo absorbcijo železa iz hrane, pospešuje tvorbo določenih hormonov in tako krepi imunski sistem. Naš organizem ga sam ne zmore proizvajati, zato ga moramo vnesti s hrano. Veliko vitamina C najdemo v aceroli (divja češnja, ki izvira iz Srednje Amerike in Brazilije, velja za sadež, ki vsebuje največ vitamina C, pri nas je na voljo v obliki kapsul, tablet in prahu), kiviju, papaji, jagodah, zelju, kislem zelju, citrusih, ohrovtu in papriki.
Cink je mineral, ki pospešuje tvorbo belih krvničk in drugih obrambnih molekul, ki so odgovorne za prepoznavanje in uničenje tujkov v telesu. Največ in najhitreje ga dobimo z govejim mesom. Cink, ki ga vsebuje zelenjava, telo slabše izkoristi pa tudi precej manj ga je. Poleg govedine so dober vir cinka tudi perutnina, fižol, oreščki, jogurt in mleko.
Polifenoli so močni antioksidanti, ki tako kot vitamin C skrbijo za odpravljanje prostih radikalov, med drugim tudi ščitijo naš genski material pred poškodbami. Najdemo jih v vsej zelenjavi in sadju.
Probiotične bakterije naseljujejo naše črevesje od rojstva dalje. Bolj kot je poseljeno z njimi, manj možnosti imajo slabe bakterije, da se pripnejo na črevesno steno in z negativnim delovanjem vplivajo na naše zdravje. Enolično prehranjevanje, antibiotiki in stres uničujejo našo črevesno mikrofloro, kar daje slabim bakterijam več možnosti za pripenjanje na črevesno steno in negativno delovanje. Probiotične bakterije najdemo v vseh fermentiranih mlečnih izdelkih, ki imajo oznako probiotični, pa tudi v določenih farmacevtskih pripravkih v obliki kapsul.
Česa pozimi ne sme manjkati?
Seznam živil, ki naj bodo v zimskih dneh redno na našem jedilniku:
- smoothie (tekoč sadni pire) in džus (100-odstotni sadni sok), pri čemer ne pozabimo, da en kozarec nadomesti sadni obrok,
- sadje, kot so citrusi, jabolka in hruške ter grozdje, predvsem črno, ki je bolj bogato s polifenoli kot belo,
- zelenjava vseh vrst, s poudarkom na križnicah (brokoli, ohrovt, zelje) in obarvani zelenjavi (jedilne buče, korenje, paprika), ne pozabimo na česen, ki s spojino alicin deluje kot naravni antibiotik,
- kozarec rdečega vina ob kosilu naše telo oskrbi z močnim antioksidantom, imenovanim rezveratrol,
- probiotični fermentirani mlečni izdelki,
- oreščki in stročnice, ki telo oskrbijo s prepotrebnimi minerali,
- med kot sladilo ali namaz na kruhu.
Poleg prehrane ne smemo pozabiti na redno gibanje. Kljub napornemu delovnemu dnevu si vzemite pol ure zase, za hobije, sprehod v naravo, druženje s prijatelji. Pozitivno vzdušje je namreč še eden izmed dejavnikov, ki ugodno vpliva na naš imunski sistem. Po navadi pravimo, da si s stvarmi, ki nas osrečujejo, polnimo baterije. In res je tako.
Iz ponedeljkove izdaje Slovenskih novic!
