Pokaži lase, pa ti povem, kdo si

Lasje povedo veliko o posameznikovi osebnosti. Nekateri razberejo lastnosti človeka iz barve, drugi iz oblike pričeske, antropologi pa lahko z njihovo pomočjo razkrijejo etnično pripadnost osebe, okolje, v katerem živi, prehrano in celo življenjski slog.

Objavljeno
25. avgust 2009 10.25
Helena Peternel Pečauer
Helena Peternel Pečauer
Lasje povedo veliko o posameznikovi osebnosti. Nekateri razberejo lastnosti človeka iz barve, drugi iz oblike pričeske, antropologi pa lahko z njihovo pomočjo razkrijejo etnično pripadnost osebe, okolje, v katerem živi, prehrano in celo življenjski slog. Forenziki lahko z analizo las ugotovijo celo identiteto žrtve oziroma najdejo storilce kaznivih dejanj. Navadno se niti ne zavedamo, kako zgovorni so.

Lasje so tako kot nohti mrtvi, vendar delujejo kot ledena skorja Arktike, ujeti znotraj svoje fizične in kemijske strukture, s katero je mogoče ugotoviti vse, kar je bilo zaužito in izločeno. »S pomočjo človeških las je mogoče povedati, kaj ste jedli, kje živite, vaš življenjski slog in navade,« pojasnjuje Emma Freeman iz Naravnega zgodovinskega muzeja v Londonu.

 

Z analizo las je mogoče razkriti tudi, ali človek kadi, pije, uživa mamila in podobno. Glede na to, da na dan zrastejo le od 0,3 do 0,5 milimetra, so lahko vir dokazov več mesecev ali celo nekaj let. Ljudje, ki uživajo prepovedane substance, si jih prav zato pogosto brijejo.

 

Različne človeške rase imajo različno strukturo las, zato je z analizo mogoče določiti tudi etnično pripadnost osebe, nikakor pa ne spola.

 

Kakšni ste znotraj?


Lasje in dlake govorijo o stanju notranjih organov in žlez z notranjim izločanjem. Izpadanje las in posledična plešavost sta po japonski zdravilski tradiciji posledici pretiranega uživanja hrane jin, kamor sodijo tekočine, alkohol, sadje, sokovi, sladkor in sladice. Delovanje srca in obtočil naj bi bilo preobremenjeno zaradi velike količine in slabe kakovosti krvi ter predvsem limfe. Poveča se dejavnost sečil, zlasti pogostost uriniranja.

 

Sivenje las je po isti teoriji posledica preobilnega uživanja mineralov, a tudi pomanjkanja beljakovin glede na količino zaužitih ogljikovih hidratov, pospešilo pa naj bi ga tudi pretirano uživanje soli. Sivi lasje naj bi nakazovali tudi na prebavne motnje v spodnjem delu črevesja in na motnje razmnoževalnih funkcij. Ko lasje posivijo ali se pobelijo, peša delovanje jeter in žolča, človek pa se spremeni tudi osebnostno, kajti vzhodna alternativna teorija trdi, da postane bolj odločen, nepopustljiv, trdoglav in omejenih pogledov.

 

Kaj jeste?


Razcepljene konice so znak pretiranega uživanja sladkorja, sladic, maščob, sadja in sokov ter na drugi strani premalo zelenjave, žitaric in alg. Zato pešajo jajčniki, maternica, prostata in testisi.

 

Pretirana telesna poraščenost in velika gostota las naj bi bili posledici obilnega uživanja živalskih beljakovin in maščob in tudi vse druge hrane. Bujna pričeska naj bi kazala na splošne motnje v delovanju prebavil. Neurejena prebava povzroča zastajanje toksinov v organizmu, kar povzroča slabšo cirkulacijo in slabo preskrbljenost s hranilnimi snovmi. To se lahko kaže v mrtvih laseh, ki pogosteje izpadajo.

 

Neživahni lasje so najpogosteje rezultat nepravilne in nezdrave prehrane, s katero ne dobite dovolj vitaminov in mineralov. Vsak dan torej zaužijte pet porcij sadja in zelenjave ter pijte čim več navadne vode.

 

Imate prhljaj?


Prhljaj na lasišču pa po omenjeni teoriji ni zgolj estetska nadloga, temveč opozarja na pretirano uživanje beljakovin in maščob. Poleg tega kaže na obolenje ledvic in sečil, duševno pa na spremembo mišljenja, neodločnost in razdražljivost. Skratka, z ramen pa tudi trepalnic in obrvi otresamo posledico prehitre rasti kožnih celic, ki se dogaja na vsej površini kože, torej tudi na lasišču. Navadno jih zamenjamo v 28 dneh, če pa je ciklus hitrejši, odmrle celice nimajo časa odpasti s telesa, zato se začnejo kopičiti. Prhljaj ni torej nič drugega kot posledica prehitrega obnavljanja kože.

 

Vzroki za pospešen ciklus kožnih celic so lahko zunanji ali notranji. Pogost zunanji vzrok za prhljaj je glivica Pityrosporum ovalis, ki je sicer na lasišču vsakega človeka in v normalnih okoliščinah ni škodljiva. Toda če se preveč razmnoži, povzroči nastanek nadležnih belih luskin, ki jih navadno spremlja srbenje.

 

Na nastanek prhljaja lahko vpliva sprememba vremenskih razmer, kajti glivice potrebujejo za razvoj primerno temperaturo in vlago, kar bi lahko šteli med zunanje vzroke, med notranje pa prehod s poletne hrane na zimsko, ki je veliko težja, bolj mastna in kalorična, zaradi česar telo izloča več maščob, to pa lahko povzroči prhljaj. Pojavi se lahko tudi med dojenjem ali pri mladih v obdobju odraščanja, ko v telesu poteka povečano hormonsko delovanje.

 

Vam izpadajo?


Treba je ločiti normalno in čezmerno izpadanje. Če gre za zadnje, lahko sklepamo na motnje v organizmu. Normalno je, da nam izpade okoli sto las na dan ob česanju ali ob tedenskem pranju. Strokovnjaki iščejo vzroke za večje izpadanje v genski dispoziciji, lahko pa so skriti v raznih glivičnih, virusnih in bakterijskih infekcijah v telesu.

 

Pri ženskah ga lahko povzroči hormonsko neravnotežje v nosečnosti, menopavzi ali kontracepcijske tablete. Čedalje pogosteje ga povezujejo s stresom, neprimernimi ekstremnimi dietami, lahko pa je tudi posledica uživanja določenih zdravil.

 

Kakšno vodo pijete?


Policisti po svetu pa utegnejo imeti kmalu novo možnost, da najdejo zločinca ali preverijo njegov alibi. Forenziki bodo namreč lahko s kemično analizo osumljenčevih las določili sestavo vode, ki jo je pil oziroma blizu katerih voda je živel ali se je morda tam gibal v določenem trenutku.

 

Tehnika temelji na analizi izotopov, ki se v naravi pojavljajo kot razločki kemičnih elementov. Znanstveniki z univerze Utah v Salt Lake Cityju so namreč v frizerskih salonih 65 ameriških mest zbrali lase, jih analizirali in nato sporočili državni akademiji za znanosti, da so izotopi v njih v sorazmerju z vodikovimi in kisikovimi izotopi, ki so tudi v lokalnih vodah določenega območja. Tako so dokazali povezavo med vodami in lasmi prebivalcev, ki žive ali se gibljejo v bližini.

 

Kje živite?

Nova metoda utegne priti prav tudi antropologom, da se bodo bolje seznanjali z zgodovino migracij ljudi, če bodo na določenih krajih našli ostanke njihovih las.

 

Strokovnjaki argumentirajo novo tehniko z naslednjim dejstvom: ko morska voda izhlapeva, se kombinacija vodikovih in kisikovih izotopov dviguje v obliki oblakov, ko pa se ti zavlečejo nad kopno, začne iz njih deževati, pri čemer se najprej izločijo težji izotopi. Ljudje, ki žive blizu morja ali v koridorjih, kjer so značilne pogostejše nevihte, dobivajo torej v lase več težjih izotopov kot prebivalci, ki živijo bolj v notranjosti.

 

Iz tokratne One