Tiskane izdaje
Počitnice, dopusti, prosti dnevi, ko možganom privoščimo malo počitka, ki nam da novih moči in pravšnjo mero notranjega zagona za nove izzive, delovne, družinske, poslovne, študijske, so pred nami. Nanje čakamo z velikimi pričakovanji, nemalokrat pa v dopustniške dni zdrsnemo preutrujeni, saj želimo obveznosti, preden nanje za nekaj časa pozabimo, vse do zadnje ''popredalčkati''. Tudi zato je pomembno, da se na dopustu prepustimo uživanju v drobnih stvareh čim bolj sproščeno in da ne poskušamo zamujenega nadoknaditi in stlačiti v pretesne časovne okvire. Vsaj malo bolj kot sicer si moramo prisluhniti, si privoščiti tisto, ob čemer se sprostimo, in preprosto uživati v naravi, morju, gorah in soncu - s pravo mero, seveda.
Opozorilo velja zlasti za prepuščanje sončnim žarkom. Ti imajo mnoge dobre lastnosti, med drugim sodelujejo pri tvorbi vitamina D in pripomorejo k boljši imunski sposobnosti. Lekarniški farmacevti vedno znova opozarjajo, da varno sončenje omogoča zdravo porjavelost in dobro počutje, čezmerno pa lahko povzroči opekline, alergične reakcije in še hujše poškodbe kože.
Preizkušeni recepti za dobro počutje
Recept za še zdravo izpostavljanje kože sončnim žarkom ostaja nespremenjen: s sonca se je treba umakniti med 11. in 16. uro, če pa ostanemo ves dan na plaži, si poiščimo prijetno zavetje v naravni senci, denimo, borovega gozdička. Med sprehodi, pohajkovanjem ali raziskovanjem novih krajev moramo poskrbeti za ustrezna oblačila, pokrivala in kakovostna sončna očala, da si zaščitimo oči.
Kožo je treba zavarovati tudi s kremami; za nasvet pri izbiri je dobro vprašati poznavalce, na primer, magistre farmacije v lekarnah. Zanimati nas mora predvsem podatek o zaščitnem faktorju. Kremo ali olje na kožo nanesemo večkrat na dan (pri enem mazanju porabimo za približno šest čajnih žličk sredstva), čeprav je krema vodoodporna. Tako preprečimo kratkoročne posledice sončenja (opekline in preobčutljivostne reakcije), pa tudi dolgoročne, med katere sodita prezgodnje staranje kože in kožni rak.
Strokovnjaki, denimo, poudarjajo, da moramo pred soncem zaščititi zlasti malčke, ki imajo najnežnejšo kožo; dokazano je, da večja izpostavljenost soncu v mladosti poveča tveganje za nastanek kožnega raka v poznejših letih. Otrok lahko dobi sončne opekline tudi takrat, ko je dan oblačen in hladen; za UV-žarke oblaki niso nepremostljiva ovira, ravno tako se odbijajo od peska in vode.
Skoraj vsak peti Evropejec ima alergijo na sonce; pri tem ne gre za značilno alergijo, temveč za preobčutljivost kože za sonce. Ko se po uvodnih srečanjih s sončnimi žarki koža vsaj deloma prilagodi, preobčutljivostna reakcija praviloma izzveni. Najpogostejša je tako imenovana polimorfna fotodermatoza (sprožijo jo UVA-žarki) - pokaže se v obliki rdečih bunkic oziroma mozoljčkov, lahko pa pordijo večje površine kože, ki postane srbeča. Alergični odziv na sonce zaznamo tudi zaradi pojava posebnih aken (mallorca), ki nastanejo kot posledica UV-žarkov, »zakrivijo« pa jih lahko tudi sestavine kozmetičnih izdelkov ali celo sredstev, s katerimi želimo kožo zaščititi pred soncem.
Kako prepoznati kakovostne izdelke
Nedavno predstavljeni mednarodni projekt, v katerem so potrošniške organizacije s testiranjem primerjale kakovost različnih krem za sončenje, je potrdil, da cene tovrstnih izdelkov niso kazalec njihove kakovosti. Pri tem neodvisnem proučevanju je sodelovala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki naše porabnike opozarja, naj bodo pri nakupu izdelkov previdni, saj je razlika med najdražjim in najcenejšim skoraj dvajsetkratna, podatki o lastnostih zaščitnih krem pa marsikdaj precej odstopajo od resnice, tako glede stopnje zaščite, ki naj bi jo zagotavljale, kot glede vlažilnosti ali vodoodpornosti. Pri nakupu se prav tako ne kaže odločati za preparate, ki na embalaži nimajo slovenskih napisov; tudi takšni izdelki so na naših prodajnih policah kljub jasnim pravilom še vedno dokaj pogosti.
Evropska komisija je izdala nova priporočila za označevanje sredstev za sončenje, ki naj bo preprostejše, oznaka za zaščito pa mora biti UVA (namesto UV). V njenih priporočilih za sončenje pa so povzeta vsa dognanja o škodljivosti pretiranega izpostavljanja soncu.
In kaj priporočajo lekarniški farmacevti, ki so najbolje poučeni o lastnostih posameznih učinkovin v tovrstnih zaščitnih izdelkih? Po njihovem mora vodoodporni varovalni pripravek imeti dovolj visok zaščitni faktor (nad 15), vsebovati mora UVA- in UVB-filtre, če se odpravljamo na pot, denimo, v Avstralijo, so nepogrešljivi tudi UVC-filtri.
Iz tiskane izdaje Dela.
