Ponoči nas je obiskal sv. Miklavž

Otroke, pa tudi starejše, je na večer pred svojim godom, 6. decembrom, obiskal sv. Miklavž.

Objavljeno
06. december 2005 08.11
Dobrotnik, ki ga imajo še posebej radi otroci
Ljubljana - Otroke, pa tudi starejše, je na večer pred svojim godom, 6. decembrom, obiskal sv. Miklavž oziroma sv. Nikolaj. V hiše se je priplazil v spremstvu angelov, simbolov dobrega, in hudičev, parkeljnov in zlodejev, simbolov hudobnega, ter v skledah, nogavicah, čevljih ali copatih pustil darila. Vsaka miklavževina mora vsebovati tipične Miklavževe simbole - jabolka, orehe in suho sadje, poredni otroci pa prejmejo šibo. Tradicija sv. Miklavža je priljubljen del slovenskega ljudskega izročila in je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1839.

Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj, ki 6. decembra goduje v vsej katoliški Evropi, simbolizira darežljivost. V cerkvenih krogih je bil od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnjik in čudodelnik, sicer pa je bil resnična oseba.

Nikolaj - ime pomeni zmaga ljudstva - je živel v 4. stoletju in je bil škof v Miri v Mali Aziji. Legenda o tem, kako je postal škof, pripoveduje, da se v Miri niso mogli zediniti, koga naj izvolijo za škofa. Končno so sklenili, naj bo za škofa tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi stopil v cerkev. To je bil ravno Nikolaj.

Sv. Nikolaj je bil velik dobrotnik revežev. Po izročilu je trem revnim dekletom pomagal z denarjem, da so se lahko pošteno omožile, pomiril je vihar na morju in rešil nevarnosti mornarje in potnike, ob hudi lakoti pa je ladjo z žitom srečno pripeljal v pristanišče v Miro.

Zaradi svoje dobrote je bil med ljudmi zelo priljubljen, zato ni presenetljivo, da so si ga mnogi izbrali za zavetnika, med drugim mornarji, brodniki, čolnarji, ribiči, mlinarji, žagarji, drvarji, ujetniki, romarji, pravniki, lekarnarji, gostilničarji, pivovarnarji, kamnoseki, gasilci, popotniki, pa tudi mlada dekleta.

Sv. Nikolaja - Miklavža upodabljajo z dolgo belo brado in v škofovski obleki. Na glavi ima mitro, v eni roki škofovsko palico in v drugi knjigo, v kateri piše z zlatimi črkami, kaj so delali pridni otroci, s črnimi pa, kaj so uganjali poredneži. Na podlagi tega se Miklavž odloča za darila, spoštuje pa tudi prijazna pisemca, ki mu jih otroci pišejo.

Na Slovenskem je sv. Nikolaju od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, blizu dvesto, med njimi je tudi ljubljanska stolnica.