Tiskane izdaje
Ljubljana - Torbice iz kož plazilcev, izdelki iz slonovine, kamene korale, lupine školjk in polžev, kače v alkoholu, okostja in kože leoparda ali volka so poleg izdelkov tradicionalne vzhodnjaške medicine, ki na primer vsebujejo izloček žlez zaščitenih pižmarjev (jelenu podobna azijska žival, ki izloča mošus), med turističnimi spominki, ki jih cariniki najpogosteje zasežejo. Čeprav so lahko zanimiv eksotičen spominek, se je treba zavedati, da je trgovina s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter njihovimi deli in izdelki iz njih nadzorovana po Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites) in uredbah EU. V času dopustov in potovanj v bolj ali manj eksotične kraje na Carinski upravi RS opozarjajo na previdnost pri nakupu spominkov, saj so ti nemalokrat izdelani iz ogroženih živali in rastlin, zaradi česar jih ni dovoljeno vnašati v Evropsko unijo.
Mednarodna trgovina s skoraj devetsto vrstami, ki jim grozi izumrtje, je prepovedana, trgovina s 30.000 živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jih zajema Cites, pa je sicer dovoljena, a strogo nadzorovana in je zanj potrebno predhodno dovoljenje, opozarjajo na Carinski upravi RS (CURS). Carinski organi preverjajo uvoz, izvoz, ponovni izvoz in tranzit »osebkov« Cites. Če odkrijejo »sumljive« predmete, jih začasno zasežejo in o tem obvestijo Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) ter zaprosijo za izdajo strokovnega mnenja, ki ga izda Zavod RS za varstvo narave, od njihovih ugotovitev pa so odvisna nadaljnja ukrepanja.
Kršitve pri trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami lahko obravnavajo kot upravne prekrške ali kot kazniva dejanja, pri čemer se upoštevajo teža dejanja, količina osebkov, ugotovitev, ali gre za sum organizirane nezakonite trgovine, in podobno. Za manjše prekrške lahko carinski organi skladno z zakonom o ohranjanju narave izrečejo globo 125,18 evra, tako kot so to storili slovenski uvoznici, ki je marca po pošti iz ZDA naročila ročno torbico modne oblikovalke Lare Bohinc, v katero je bila vdelana kačja koža. Potem ko so strokovnjaki z republiške agencije za okolje potrdili sum carinikov, da gre za kožo zaščitenega pitona, so torbico zasegli, uvoznico pa pozvali, naj predloži dovoljenje za uvoz (tega načeloma ni mogoče dobiti za nazaj), pojasnjuje Marko Bolta iz brniške izpostave ljubljanskega carinskega urada. A je naknadna pridobitev certifikata padla v vodo kljub temu, da je bila torbica, izdelana v Veliki Britaniji, uvožena v ZDA po uradni poti z vsemi dovoljenji (tega dovoljenja ameriški prodajalec nato slovenski uvoznici ni dal). Ženska je ostala brez torbice, seči pa bo morala v žep zaradi plačila mandatne kazni.
V primerih ko zasežejo osebke ali izdelke iz njih, ki jim grozi izumrtje (navedeni so v dodatku A konvencije), lahko kršitelja doleti tudi kazenska ovadba, še posebno, če presodijo, da je iz okoliščin možno sklepati, da se je za nakup oziroma uvoz spornih predmetov odločil kljub temu, da je bil seznanjen s predpisi oziroma če tega ni storil prvič, pojasnjuje Bolta. Tako je CURS ljubljanskemu okrožnemu državnemu tožilstvu zaradi nedovoljenega izvoza ali uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravna vrednota ali ogrožena rastlinska ali živalska vrsta, ovadila slovenskega državljana, pri katerem so januarja na brniškem letališču po vrnitvi iz Sudana našli precej spominkov, izdelanih iz zaščitenih vrst nilskega krokodila in afriškega slona. Sicer pa so letos napisali že sedem tovrstnih ovadb, prav toliko lani, medtem ko so leta 2006 tožilstvu poslali eno ovadbo.
Da ne bi doživeli nevšečnosti in v korist narave se je zato priporočljivo izogibati nakupom blaga oziroma spominkov, za katere nismo prepričani, ali je trgovina z njimi legalna oziroma ali gre za blago, katerega uvoz ali izvoz je prepovedan ali omejen. Kot še opozarjajo na carinski upravi, lahko turist na največ neprijetnosti naleti predvsem pri nakupih na tržnicah, pri ulični prodaji in podobno, pri čemer tovrstna pozornost ni odveč niti v sosednji Hrvaški, kjer na marsikateri tržnici obmorskih mest prodajajo zaščitene kamene korale in lupine orjaškega morskega polža. »Potnikom priporočamo, da pred nakupom zahtevajo račun, morebitna potrdila ali druge dokumente. Če pa turisti predvidevajo, kaj bodo kupovali, jim predlagamo, da si informacije o omejitvah pridobijo pri pristojnih organih pred odhodom na pot,« dodajajo na carinski upravi.
Iz tiskane izdaje Dela.
