Preselili gnezdo bele štorklje

Celje/Maribor - Gnezdo bele štorklje v Goričici pri Proseniškem na območju Šentjurja bosta celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave in Elektro Celje danes preselila. Gnezdo namreč stoji na dimniku kmetijskega objekta, ki je zaradi slabega vzdrževanja v propadanju in je neprimeren za nadaljnje gnezdenje. Ogroženo gnezdo bele štorklje bodo prestavili na že obstoječi električni drog, ki stoji v neposredni bližini omenjenega kmetijskega objekta.

Bela štorklja se na območju Šentjurja pojavlja izredno redko. Ta vrsta štorkelj se vsako leto vrne v svoje prejšnje gnezdo, kjer znese od tri do pet jajc, iz katerih se mladiči izvalijo po dobrem mesecu dni, gnezdo pa zapustijo po slabih dveh mesecih.


Tudi v Miklavžu na Dravskem polju rešili gnezdo bele štorklje

Delavci Elektra Maribor so v Miklavžu na Dravskem polju pod vodstvom strokovnjakov mariborske območne enote Zavoda za varstvo narave prestavili še eno od ogroženih gnezd bele štorklje. Kot so sporočili iz zavoda, so delavci na prvotni lokaciji gnezda postavili nov betonski drog z ustreznim podstavkom in nanj prestavili del starega gnezda.

Prvotno gnezdo je štorklja spletla na lesenem električnem drogu. Ker je bilo v stiku z električnimi žicami, je pred leti prišlo do požara, v katerem sta zgorela gnezdo in drog. Štorklja je naslednje leto zgradila novo gnezdo na sosednjem lesenem drogu, a je bilo tudi to preblizu neizoliranim električnim vodom.

Štorklje se bodo kmalu vrnile

Strokovnjaki predvidevajo, da bodo bele štorklje že v naslednjih dneh pripotovale s svojega prezimovanja v Afriki in zopet poiskale svoja stara gnezda, v katera se vsako leto vračajo. Bela štorklja je v nekaterih državah srednje in zahodne Evrope že povsem izumrla, število pa upada tudi na drugih območjih.

Glavni razlogi tičijo v vplivih človeka na njeno tradicionalno okolje. V Sloveniji je bela štorklja uvrščena med močno ogrožene živalske vrste. Jeseni ptice odletijo proti Afriki, kjer bivajo južno od Sahare. Ko se spomladi vrnejo, gnezdijo večinoma v panonskem delu Slovenije, v bližini človeških bivališč.

Štorkljino gnezdo je okroglo in zgrajeno iz vej. V premeru meri približno od 75 do 170 centimetrov in je visoko od 50 do 200 centimetrov. Par gnezdo vsako leto dograjuje. Najstarejša so lahko težka tudi več sto kilogramov, še posebej ob deževju. Ponavadi je gnezdo nameščeno na dimnikih, slemenih streh in raznih drogovih, največkrat električnih.