Previdno s pridelavo mošta in kuhanjem sokov

Policija svari pred zdravju škodljivimi koncentracijami plinov, ki se ustvarjajo pri nastajanju mošta in kuhanju sokov. Te so v neprezračenih prostorih, kot so vinske kleti, lahko smrtno nevarne.

Objavljeno
14. oktober 2009 11.51
Vinagova vinska klet v Mariboru
Ka. Ž.
Ka. Ž.
Novo mesto - Vsem, ki se v tem času ukvarjate s pridelavo mošta in kuhanjem sokov, policija svetuje, da bodite pri predelavi izdelkov, ki zahteva zadrževanje v neprezračenih prostorih, kot so vinske kleti, še posebej previdni. Možne so namreč povišane, zdravju škodljive koncentracije plinov.

Pri vrenju mošta nastaja večja količina ogljikovega dioksida, ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zato je takrat zadrževanje v neprezračenih vinskih kleteh lahko smrtno nevarno!

Alenka Drenik s Policijske uprave Novo mesto svetuje, da prostore, v katerih uporabljate grelna telesa za kuhanje sokov, še posebej pozorno zračite, tako da večkrat na dan naredite prepih, predvsem pa tega opravila nikoli ne izvajajte sami.

Koncentracijo CO2 preverimo z gorečo svečo

Povišano koncentracijo ogljikovega dioksida lahko preverimo s preprostim testom. V prostor namestimo gorečo svečo. Če ta hitro ugasne, takoj zapustimo prostor in ga dobro prezračimo (najmanj 10 minut, odvisno od velikosti prostora), tako da naredimo prepih.

Ob normalnih pogojih je ogljikov dioksid - CO2 plin brez barve in brez vonja. Je rahlo kislega okusa, ki nastane zaradi raztapljanja ogljikovega dioksida v sluznici. Pri vdihavanju plina ne čutimo, zato nas lahko prehiti nezavest, preden spoznamo nevarnost. Je gostejši od zraka, zato se zadržuje v kletnih prostorih. Nastaja pri popolnem izgorevanju ob zadostnem dotoku kisika, pri celičnem dihanju in alkoholnem vrenju.

 

Ogljikov monoksid - CO nastaja pri nepopolnem gorenju organskih snovi, tj. snovi, ki vsebujejo ogljik. To so fosilna goriva, kot bencin, zemeljski plin, kurilno olje, propan, premog, drva itd. Ob nezadostni količini kisika nastaja v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, ki jih uporabljamo za kuhanje in ogrevanje prostorov. Je izjemno strupen plin, ki je še posebej nevaren zato, ker ga človek s svojimi čutili ne zazna niti pri zelo visokih koncentracijah. Je brez vonja, barve in okusa. Že zelo majhna količina ogljikovega oksida v zraku (0,4 vol %) je lahko smrtno nevarna. V blažjih oblikah zastrupitve se oseba le slabše počuti, ima glavobol, toži zaradi utrujenosti in nemoči. V hujših primerih pa se pojavljajo bruhanje, motnje vida, slabša koncentracija, težave s spominom, motnje zavesti (do kome) in srčnega ritma ter težave z dihanjem.


Kako ravnati v primeru zastrupitve

 

Če pride do zastrupitve s CO ali CO2, je treba osebi, ki je bila zastrupljena, čim prej pomagati iz kontaminiranega prostora. Pri tem je treba poskrbeti za lastno varnost, tako da takoj odpremo vsa vrata in okna, naredimo prepih in s tem omogočimo dostop kisika v prostor, pri tem pa naredimo čim manj vdihov v kontaminiranem prostoru, svetujejo policisti.