Tiskane izdaje
Ljudje se med seboj ne razlikujemo le po barvi las, temveč tudi po njihovi kakovosti. Nanjo vplivajo številni dejavniki, med katerimi je najpomembnejša dednost, pojasnjuje asist. Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog. Zaradi tega kljub enakim sestavinam obstaja toliko različnih nepravilnosti in bolezenskih stanj las oziroma lasišča. Motnje, kot so mastni lasje ali razcepljene konice, k sreči niso trajne nadloge, tega pa ne moremo reči o prhljaju in plešavosti. Znanost se do učinkovitega sredstva, ki bi rešila iz zagate polovico odraslih žensk in moških, še ni dokopala.
Poraščenost, čeprav normalna, je za žensko izredno moteč pojav predvsem zaradi visokih estetskih meril. Kakšno funkcijo imajo dlačice? Si z njihovim odstranjevanjem delamo škodo?
Dlaka takšne funkcije, kot jo je imela v prazgodovini, ko smo bili z njo prekriti in je delovala kot zaščita, nima več. Človek lahko normalno funkcionira tudi, če si odstrani vse dlake. Okoli dlačnih mešičkov so sicer gosti spleti živčnih končičev, zaradi česar so dlake občutljivejše za dotik, ampak to za delovanje kože ni bistveno. Na lasišču, kjer so dlake gostejše, imajo zaščitno funkcijo. Denimo, nosne dlačice, obrvi in trepalnice imajo praktično vrednost, saj deloma zadržujejo znoj, delce iz okolja. Teh ljudje ponavadi ne odstranjujejo.
Vsaka ženska ve, da po depilaciji dlake hitro začnejo rasti, ponavadi so debelejše in daljše. Lahko dosežemo trajne rezultate, če nanje učinkujemo z laserskim žarkom?
Poudariti moram, da so med laserji ogromne razlike. Študije kažejo, da je odstranitev dlak bolj učinkovita, če uporabimo kombinacijo metod različnih laserjev. Rezultati so boljši pri svetlopoltih, ki imajo temno pigmentirane dlake, saj absorbirajo veliko energije laserskega žarka. Seveda po eni sami terapiji ne moremo pričakovati uspeha, po mojih izkušnjah je potrebnih šest, tudi osem ponovitev postopka. Po vsakem posegu lahko manjše število dlačnih mešičkov odmre, največkrat pa laserski žarki dlačne mešičke delno poškodujejo, kar povzroči zamik njihove rasti. S ponavljanjem postopka in menjavo laserja dosežemo, da začnejo rasti svetlejše, krajše in redkejše dlake.
Paradoks je, da si po eni strani želimo manj dlak, po drugi pa smo pripravljeni storiti marsikaj za njihovo rast. Izgubljanje las je za mnoge psihološko zelo obremenjujoče, proces pa je odvisen od genov, ki jih podedujemo od staršev, kajne?
Lase oziroma dlake sestavljajo odmrle poroženele celice. Struktura v koži, ki tvori dlako, se imenuje dlačni mešiček oziroma folikel. Njihovo število je določeno in zapisano v dednem materialu. Dlačice so razporejene po skoraj vsem telesu. Človeško telo, z izjemo ustnic, penisa, dlani in podplatov, prekrivajo velusne dlačice, ki so drobne, tanke, brez pigmenta. Otroci imajo dlačne mešičke nastavljene, vendar jih večina proizvaja velusne dlake. Prav tako imajo terminalne dlake, ki so vidne s prostim očesom, saj so temnejše, večje, daljše. Te so denimo na lasišču, obrveh in trepalnicah. V puberteti se pod vplivom moških spolnih hormonov (androgenov) dlačni mešički začnejo spreminjati in proizvajati debelejše, daljše in črne dlake. Pojavi se torej poraščenost, ki je značilna za odraslo dobo. Zanimivo je, da androgeni delujejo obratno na receptorje dlačnih mešičkov na lasišču. Zaradi podvrženosti moškim spolnim hormonom v daljšem obdobju iz terminalnih tvorijo velusne, čedalje tanjše dlake. Sčasoma se dlačni mešički tudi zmanjšajo in trajno propadejo. S prostim očesom to vidimo kot razredčeno lasišče. Vzorec izgubljanja dlačnih mešičkov na lasišču pod vplivom moških spolnih hormonov imenujemo androgena alopecija ali moška plešavost. Enako pogosta je pri moških in ženskah.
Vendar so med posamezniki tudi razlike?
Izraženost in hitrost izgubljanja las sta od človeka do človeka različni. Pri tistih, ki so družinsko obremenjeni in imajo občutljive dlačne mešičke, je proces lahko zelo hiter. Moškim se lahko razvije klasična plešavost že pri dvajsetem letu, nekateri imajo lase ohranjene še pri sedemdesetih. A dejstvo je, da se nam število dlačnih mešičkov na lasišču z leti manjša. Vsem nam se lasje redčijo. O plešanju govorimo, če se poveča izpadanje las v reproduktivni dobi, medtem ko je proces redčenja lasišča s staranjem normalen fiziološki proces.
Veliko mladih se boji plešavosti in bi terapijo začeli, še preden začnejo izgubljati lase. Je to mogoče?
Plešo začnemo zdraviti, ko začne nastajati. Vedeti je tudi treba, da moške plešavosti ne znamo pozdraviti. Ko govorimo o plešavosti, je najprej treba ugotoviti vzrok zanjo. Nekatere oblike plešanja se pozdravijo same od sebe. Močnejšo izgubo las lahko povzročijo tudi hudi duševni pretresi, kontracepcijska sredstva, nosečnost in porod, intenzivno hujšanje, resna sistemska obolenja, kemoterapija, jemanje nekaterih zdravil. Zdravljenje je usmerjeno v odkrivanje sprožilnih dejavnikov, in ko so motnje odpravljene, se stanje lasišča izboljša.
Kateri so znaki za preplah in kdaj naj se ljudje odločijo za pregled pri strokovnjaku?
Ko opazijo, da se jim dela pleša. Moške plešavosti z zdravili, ki so danes na voljo, ne moremo pozdraviti za vedno. Proces lahko nekoliko ustavimo ali celo obnovimo, seveda če se začnejo bolniki zgodaj zdraviti in redno jemljejo pripravke. Poudarim naj, da sredstva v približno slabi tretjini nimajo nobenega učinka, pri tretjini bolnikov se izpadanje las ustavi in pri dobri tretjini začno znova rasti oziroma se stanje izboljša. Terapijo je treba izvajati vsaj od šest do osem mesecev, da lahko ocenimo rezultate zdravljenja.
Več v Oni
