Tiskane izdaje
Res je sicer, da odločitev za prijetno popotovanje ni odvisna (le) od letnega časa, velja pa tudi, da zlasti poleti pridejo na vrsto najbolj intenzivne tovrstne »selitve narodov«. In za to obdobje je priporočljivo, da iz povsem preventivnih vzrokov pred odhodom na pot poskrbimo tudi za ureditev zdravstvenega zavarovanja, kakršno imamo tudi doma. Na tujem si namreč s slovensko kartico zdravstvenega zavarovanja ni mogoče prav nič pomagati. Recepti, kako urediti zavarovanje, ki ga je mogoče uveljavljati v tujini, so precej različni. Ker veliko slovenskih družin poleti preživlja dopust ob morju na sosednjem Hrvaškem, naj omenimo novost - dogovor, po katerem za slovenske zavarovanke in zavarovance tamkaj velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (KZZ).
V Evropski uniji in državah, ki sodijo v sklop Evropskega gospodarskega prostora (EGP: Islandija, Liechtenstein in Norveška), v Švici ter na Hrvaškem in v Makedoniji torej velja evropska KZZ, na podlagi katere je mogoče brezplačno uveljavljati pravico do nujnega zdravljenja oziroma do nujne medicinske pomoči, in sicer pri zdravnikih oziroma v zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže; pri zasebnikih je potrebno takojšnje plačilo, za povračilo stroškov pa je mogoče zaprositi po vrnitvi domov pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
V BiH slovenski zavarovanci morebitne zdravstvene storitve lahko uveljavljajo na podlagi posebne listine, ki jo ZZZS izda ravno tako kot evropsko kartico, v tem primeru je pravna osnova zanjo meddržavni sporazum o socialni varnosti (dvostranski sporazum je začel veljati šele letos, in sicer 1. julija). Z drugimi državami tovrstni sporazumi (še) niso sklenjeni, zato morebitno zdravljenje zahteva tudi takojšnje finančno kritje. To lahko povzroči nemalo težav: najprej zaradi včasih vrtoglavih zneskov, potem zaradi uveljavljanja povračila stroškov pri domači zavarovalnici, ki je dokaj zapleteno in težavno. Predložiti je namreč treba izvirne račune in celotno medicinsko dokumentacijo, sicer povračilo ni zagotovljeno - poleg tega velja, da je strošek post festum pokrit le v višini povprečne priznane cene teh storitev.
Kartico je treba naročiti dovolj zgodaj, na samopostrežnem terminalu, po internetu ali osebno na območni izpostavi zavoda, saj je naročniku z ZZZS ne odpošljejo oziroma dostavijo prej kot v treh delovnih dneh. Poleg kartice pa je na pot obvezno treba vzeti tudi spremni dopis, na katerem so izpisani osebni podatki; izkušnje pravzaprav kažejo, da je te dokumente pred odhodom najbolje preslikati in med prtljago pospraviti tudi kopije. Sicer pa evropska KZZ velja leto dni, znova jo je mogoče naročiti šele sedem dni pred iztekom veljavnosti.
Če se termini ravno križajo z vašimi načrti za potovanje, lahko na ZZZS dvignete nadomestilo za kartico - certifikat, ki ga je mogoče uveljavljati tri mesece. Tudi če se zgodi, da nas čas prehiti in za potovanje izvemo tik pred odhodom, obstaja rezervna možnost - za članice EU, EGP in Švico zadostuje, da na območni enoti ZZZS pridobimo že omenjeni certifikat, ki je kot potrdilo zadostno nadomestilo za evropsko KZZ. Če potem v tujini, denimo, zaradi spleta okoliščin ni časa za iskanje zdravnikov, ki delujejo v sklopu javnega zdravstva, ampak je bliže, denimo, zasebna klinika, tedaj je treba prav vse storitve poravnati iz lastnega žepa in šele po vrnitvi v Slovenijo uveljavljati povračilo nastalih stroškov.
Za države, kjer si z evropsko KZZ ne moremo pomagati, pa velja priporočilo za sklenitev komercialnega zavarovanja pri kateri koli od zavarovalnic, ki ponujajo to možnost. Tovrstna zavarovanja naj bi bila nepogrešljiva zlasti za, denimo, ekstremne športnike, še posebno v državah, kjer obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije prevozov s helikopterji.
Iz tiskane izdaje Dela.
