Prvih sedem za novi seznam sedmih čudes sveta

Prvih sedem mest med finalisti zasedajo ruševine antičnega mesta Petra, rimski Kolosej, Kitajski zid, inkovski Machu Picchu, Tadž Mahal, piramide v Gizah in kamnite skulpture na Velikonočnih otokih.

Objavljeno
19. februar 2007 17.38
Rimski Kolosej
Aman - Prvih sedem mest med finalisti, ki se potegujejo za uvrstitev na novi seznam sedmih čudes sveta, zasedajo ruševine antičnega mesta Petra v severozahodni Jordaniji, rimski Kolosej, Kitajski zid, inkovsko mesto Machu Picchu v Peruju, indijski Tadž Mahal, piramide v Gizah in kamnite skulpture na Velikonočnih otokih, je razvidno iz seznama, ki so ga organizatorji projekta Sedem novih čudes sveta (New7Wonders) objavili v začetku meseca. Tako so odločili glasovi ljudi z vsega sveta.

Glas za svoj priljubljeni spomenik je od leta 1999, ko se je projekt začel, oddalo več milijonov ljudi. Pobudnik projekta je producent in avanturist Bernard Weber. Na začetku akcije so razmišljali o kar 200 lokacijah, na širši seznam so jih uvrstili 77, finalistov pa je 21. Sedem zmagovalnih, ki bodo sestavljale novi seznam sedmih svetovnih čudes, bodo 7. julija razglasili v Lizboni.

Na seznamu enaindvajsetih finalistov so še atenska Akropola, dvorec Alhambra nad Granado v Španiji, razvaline mesta Angkor v Kambodži, ruševine majevskega mesta Chichen Itza na sverovzhodnem delu polotoka Jukatan, kip Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru, Eiffelov stolp v Parizu, cerkev Hagia Sofia v Carigradu, tempelj Kiyomizu v Kjotu, moskovski Kremelj in katedrala sv. Vasilija, nemški gradič Neuschwanstein, Kip svobode v New Yorku, Stonehenge v Angliji, opera v Sydneyu in mesto Timbuktu v afriški državi Mali.

Stari Grki so med sedem čudes sveta prištevali egiptovske piramide, viseče Semiramidine vrtove v Babilonu, Artemidin tempelj v Efezu, Zevsov kip, ki ga je ustvaril Fidija, mavzolej v Halikarnasu, kolos z Rodosa in svetilnik na Farosu. Danes so od naštetih ohranjene le še egiptovske piramide.