Tiskane izdaje
Možgani srake so veliki kot zrno graha, a imajo kljub temu izjemne umske sposobnosti. Nemški znanstveniki so namreč ugotovili, da so srake poleg človeka, opic, slonov in delfinov (za zdaj) edine živali, ki se prepoznajo v ogledalu. A to ni prva pametna ptičja vrsta. Leta 2002 je vrana presenetila strokovno javnost z zmožnostjo, da si izdela orodja: s kljunom in kremplji je namreč iz žice naredila kavelj in z njim izvlekla hrano iz cevi.
Samoprepoznavanje je eden izmed glavnih znakov visoko razvitih možganov, zato so bili raziskovalci zelo presenečeni, ko so odkrili, da je sraka zmožna prepoznati svoj odsev, tako kot se prepozna šimpanz, od katerega ga loči 300 milijonov let evolucije, je zapisal britanski dnevnik Independent. Ugotovitev pa morda niti ni tako presenetljiva za tiste, ki so že kdaj opazovali srake in njihovo vedenje, ko se prebrisano in kar nekoliko vzvišeno sprehajajo po vrtovih in parkih, kjer pogosto plenijo gnezda manjših ptic, ljudem pa kradejo svetleče predmete in z njimi krasijo svoja gnezda.
Po besedah glavnega raziskovalca Helmuta Priorja z Inštituta za psihologijo na Goethejevi univerzi v Frankfurtu sraka dokazuje, da zmožnost prepoznavanja samega sebe v ogledalu, namesto da bi mislili, da je to nekdo drug, ni nujno povezana s kompleksnimi možgani sesalcev. »Naša dognanja so prvi dokaz samoprepoznavanja pri kakšni nesesalski vrsti. To nam daje misliti, da so se ključni elementi prepoznavanja samega sebe razvili neodvisno v različnih razredih vretenčarjev z ločeno evolucijsko zgodovino.«
Dr. Prior in njegovi kolegi Porurske univerze v Bochumu so testirali pet evropskih srak (Pica pica); vratove so jim označili s pikami, ki so jih lahko videle samo v ogledalu. Dve sraki, Gertie in Goldi, sta hitro ugotovili, da v ogledalu gledata lastno podobo: poskušali sta odstraniti pike, ki sta jih videli na svojem vratu. Tovrstne poskuse pogosto uporabljajo za preizkus samoprepoznavanja pri živalih in malih otrocih, saj lahko posameznik le na en način ugotovi, ali je znamenje na njem samem ali na kom drugem.
»Ključni korak pri nastanku samoprepoznavanja je spoznanje, da posameznikova podoba v ogledalu ne predstavlja koga drugega, ampak njega,« je pojasnil dr. Prior, ki je študijo objavil v spletni znanstveni reviji Public Library of Science (PLoS) Biology. »V ogledalu so se doslej prepoznale opice, sloni in delfini. Rezultat našega preizkusa nam pove, da se je zmožnost samoprepoznavanja razvijala ločeno v družinah vran (Corvidae) in primatov, taksonomskih skupinah, ki sta imeli skupnega prednika pred 300 milijoni let.«
Ptičji možgani se zelo razlikujejo od možganov sesalcev, saj nimajo neokorteksa, možganske skorje oziroma razumskega dela možganov, ki nadzoruje višje funkcije, kot so čutno dojemanje, ustvarjanje motoričnih ukazov, prostorsko dojemanje, zavestno mišljenje in pri ljudeh tudi jezik. Doslej so za pametne ptice veljale predvsem papige, zadnje čase pa je čedalje več raziskav, ki pravijo, da med najpametnejše ptice sodijo vrste iz družine Corvidae: vrane, srake, kavke in šoje. »Vrane imajo res velike možgane v primerjavi z drugimi pticami,« je tiskovni agenciji Reuters pojasnil dr. Helmut Prior. Kakor kaže, se lahko višje razumske sposobnosti razvijejo tudi brez neokorteksa.
Bistre srake že od nekdaj povzročajo sive lase lovcem in naravovarstvenikom, ki si želijo nadzorovati njihovo število. Zelo so previdne, zato jih je težko ustreliti, in je najprimernejši način za nadzor populacije tako imenovana Larsenova past. To je kletka z več stenami, v katero zaprejo srako, da je vaba za druge srake. Ko radovedna ptica stopi vanjo, se sproži vzmet, ki zapre vhod v kletko.
»Srake, ki kažejo socialno razumevanje pri iskanju in delitvi hrane, so zelo radovedne in se inventivno lotevajo novih problemov. Prav zato so idealne za poskuse, pri katerih je potrebna spontana interakcija v novi in zapleteni situaciji,« je pojasnil dr. Prior.
Iz tiskane izdaje Dela
