Tiskane izdaje
Vrtovi premorejo obilico življenja, ki pogosto ostane prikrito našim očem. Ko pa se nekega dne soočimo z bitjem, s katerim si morda nevede že dolgo delimo košček sveta, ki obdaja naš dom, smo pogosto presenečeni. Včasih prijetno, lahko pa tudi neprijetno, z občutkom strahu, morda kar groze. Ko se vam bo iz kompostnega kupa izvila kača, boste odskočili, morda celo kriknili in stekli stran od neprijetnega prizorišča. Te živali so pri ljudeh že od nekdaj v nemilosti. V izročilu smo jim naprtili vse od zlobe in zahrbtnosti naprej, zato ni čudno, da večina ljudi zamahne po njih ali jim poskuša kako drugače zagreniti življenje. Je naš strah utemeljen?
Strah pred kačami je plod človeške nevednosti in predstavlja enega izmed preprostih mehanizmov, ki naj nas bi obvaroval pred morebitno slabo izkušnjo s katerim od strupenih predstavnikov te skupine živali. Zvijajoči se plazilci zagotovo niso ljubki in prikupni, saj ima človek glede teh pojmov izdelane povsem drugačne predstave. Prikupne so košatorepe veverice, ljubki so mladiči sesalcev, živopisani predstavniki ptičjega sveta nas razveseljujejo s svojo pesmijo in barvito pojavnostjo. Hladni plazilci, ki brez okončin obvladujejo gibanje in so za nameček lahko celo strupeni, pa nam vzbujajo povsem drugačne občutke.
Čista, suha in gladka koža
Daleč od tega je trditev, da so kače sluzaste. Nasprotno, njihova z luskami pokrita koža je suha na otip, gladka in glede na to, da te plazilce srečujemo večinoma na tleh, presenetljivo čista. Kače nimajo očesnih vek, zato nam je morda neprijeten njihov srepi pogled, ki je videti zares grozeč zlasti pri strupenjačah. Gad in modras imata namreč očesni zenici ozki in pokončni, medtem ko sta pri nestrupenih vrstah okrogli. Pravzaprav je strah pred kačami kar dobrodošel, saj nas po svoje opozarjajo, naj jih pustimo pri miru. To pa seveda ne pomeni, da naj jih preganjamo. Število kač se je namreč drastično zmanjšalo že brez neposrednega preganjanja. Človek jim je hudo prizadejal s posegi v okolje, ki so jih z nekaterih območij povsem pregnali. Verjetno ste kot vozniki avtomobilov opazili že ničkoliko povoženih kač, kar pa je samo majčken del davka, ki ga med temi živalmi pobira naša civilizacija. Še večjo grožnjo pomeni za plazilce urbanizacija okolja, ki zlasti kačam ne dopušča preživetja.
Zelo malo je možnosti, da bomo v bližini svojega doma naleteli na strupeno kačo. Znanec je doživel bližnje srečanje z gadom, ko je v bližini skednja dvignil na tleh ležečo salonitno kritino. Gad se tam ni znašel po naključju, kajti v zavetju kritine je bil pravi labirint voluharjevih rovov. Glodavci so za to vrsto pretežni del prehrane, enako za modrasa, zato obe vrsti spadata med pomembne uravnavalce števila glodavcev v naravi.
Pomembno je vedeti, da vas nobena kača ne bo napadla. Vsi doslej obravnavani ugrizi so se zgodili v samoobrambi, bodisi da je bila kača v brezizhodnem položaju bodisi da smo celo stopili nanjo. Njen strup je sicer namenjen tudi samoobrambi, predvsem pa lovu. Kača vas ne bo nikdar zlobno zalezovala, da bi vas pičila, temveč jo bo vedno ubrala na varno, ko bo začutila, da prihajate v njeno bližino. Bogvedi kolikokrat ste že preplašili kačo, ki je prežala na plen ali se je morda sončila, toda bližnjega srečanja z njo ni bilo po njeni zaslugi - potegnila se je na varno, da je ne bi zalotili vi. S strupom kača omrtviči plen, da ga laže obvlada. Nobena ne bo skočila v vas, kot pripovedujejo vraže, saj lahko dvigne le tretjino svojega telesa. Bosa je tudi ta, da se kača navadi na mleko, le kako neki bi do njega prišla v naravi? Edino človeška vrsta se hrani z mlekom v vseh starostnih obdobjih, saj je vendar namenjeno mladičem. Kače so plenilci in so temu anatomsko zelo prilagojene, zatorej mleko ne sodi na njihov jedilnik ...
Na vrtovih predvsem nestrupeni vrsti
Kot smo dejali, je bore malo zvijajočega in plazečega se tudi strupenega. Na vrtovih bomo najpogosteje srečali dve povsem nedolžni kači, belouško in smokuljo. Od zavaljenega gada in modrasa se najbolj razlikujeta po vitkem telesu, glava pri teh nestrupenih vrstah neopazno preide v telo. Mehka kožnata jajca belouške boste odkrili v kompostnem kupu, kamor jih bo samica odložila zaradi toplote, ki se sprošča pri gnitju v suhi rastlinski masi. Če naletimo na takšno »porodnišnico«, zagrnimo jajca nazaj, da jim omogočimo nadaljnji razvoj.
Smokulja skoti žive mladiče, največkrat pod večjo skalo, štorom in na podobnih krajih. Odraslo bomo lahko opazovali vedno na istem mestu, največkrat takrat, ko se bo sončila. Njen razgibani barvni vzorec na hrbtu lahko nepoznavalca zavede, da gre za strupeno vrsto, zaradi česar je marsikatera končala pod krepelom neozaveščenega človeka.
Naj na tem mestu omenimo, da si tudi strupena gad in modras ne zaslužita takšnega ravnanja. Kobranka, naša najbolj vodna kača, se zaradi načina življenja giblje v takšnem okolju, zato jo bomo lahko srečali le na vrtovih, ki ležijo v bližini rek in potokov. Kot za prejšnji dve tudi zanjo velja, da je povsem nenevarna, kljub temu da lahko njen rahlo nakazani kvadratasti vzorec na hrbtu spominja na gadovega. Njen plen so predvsem ribe.
Zrelostni izpit iz strpnosti
Če vaš vrt premore sonaravno vzdrževano vrtno mlako, boste v njej slej ko prej opazili belouško. Posebno v spomladanskem času in zgodnjem poletju bo zalezovala odrasle dvoživke in paglavce žab, pozneje pa boste v vodi opazovali le mlajše osebke, ki se bodo radi zadrževali v obvodnem rastlinju do jeseni. Življenje beloušk je zanimivo in po tem prav nič ne zaostaja za drugimi oblikami življenja, s katerim se lahko spoznavamo na domačem vrtu. Predvsem so lahek predmet opazovanja, saj se zadržujejo vedno na istih mestih, predvsem pa se izogibajo delov vrta, ki so najbolj obljudeni. Običajno si najdejo trajna skrivališča, kar velja zlasti za mlade živali, medtem ko se starejši osebki poleti oddaljijo od vode. Takrat nanje največkrat naletimo v gozdu, pogosto zelo daleč od vode.
Morda boste imeli na svojem vrtu priložnost opraviti zrelostni izpit iz tolerantnosti do svojih živalskih sosedov: ko vam bo pot prečkala kača, boste raje ugotovili, za katero vrsto gre, in ne zamahnili po njej. Predvsem pa jo boste pustili, naj gre svojo pot.
Iz Delove priloge Deloindom.
