Raziskave o vplivu glasbe na razvoj otrok

• Povezanost glasbenih sposobnosti z govornim razvojem je pod mentorstvom dr. Janeza Jermana in dr. Katarine Habe v svojem diplomskem delu pri nas preučevala Anja Božič. Raziskava je potrdila povezavo med glasbenimi sposobnostmi in fonološkim zavedanjem oziroma zavedanjem glasovnih struktur besed lastnega jezika pri predšolskih otrocih. To so merili z nalogami, v katerih so morali otroci prepoznati, razločiti ali združiti posamezne glasove v besede. Rezultati so pokazali, da na prepoznavanje začetnega in končnega glasu vpliva melodični posluh, na sposobnost povezovanja glasov pa ritmični posluh.

• Izsledki ameriške raziskave, ki sta jo na osnovnošolskih otrocih opravila Joseph M. Piro in Camilo Ortiz z univerze na Long Islandu, poročajo o blagodejnem vplivu glasbenega šolanja in igranja na inštrumente. Otroci, ki se več let ukvarjajo z glasbo, v šoli dosegajo boljše rezultate pri jezikovnem pouku, branju in pismenosti. V okviru raziskave so več let spremljali uspešnost dveh skupin učencev drugega razreda iz istega okolja. Ena skupina je imela za seboj tri leta sistematičnega igranja klavirja, v drugi pa so bili učenci brez formalne glasbene izobrazbe. Ob začetku in koncu desetmesečnega šolskega leta so preizkusili njihove bralne sposobnosti in ugotovili, da so se prvi veliko bolje odrezali kot drugi.

• Raziskava, ki jo je vodil Dr. E. Glenn Schellenberg z univerze v Torontu, je proučevala vpliv zunajkurikularnih dejavnosti na šestletnike. Znanstvenik je zbral 144 otrok in jih razdelil v štiri skupine: eni so igrali klavir, drugi so se učili petja, tretji gledališko igro in četrti nič. Dodatne dejavnosti so otroci imeli vse leto. Reševali so inteligenčne teste pred poukom in po njem - najuspešnejši so bili tisti v dveh glasbenih skupinah, pri njih je bil tudi inteligenčni količnik občutno višji kakor pri otrocih v preostalih dveh.

• Raziskovalci švedskega inštituta Karolinska so odkrili povezavo med inteligenco in smislom za ritem. Ohranjanje tempa je pomembna za možganske procese, ki so odgovorni za razumevanje in reševanje problemov. Tisti učenci, ki so bili zmožni najnatančneje slediti ritmu, so bili tudi najuspešnejši pri reševanju inteligenčnega testa.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela