Rekonstruirali skrivnostni krog

Berlin - Arheologi so leta 1991 pri proučevanju pokrajine iz zraka v okolici Gosecka južno od Berlina v Nemčiji naleteli na presenetljivo odkritje: na luknje od lesenih tramov, ki so sestavljale dva vzporedna kroga - po domnevah nekaterih strokovnjakov naj bi predstavljala tempelj ali observatorij sonca. Luknje naj bi bile ostanek najstarejše evropske civilizacije, ki se je pojavila mnogo pred mezopotamsko in staroegipčansko. Goseck so že razglasili za nemški Stonehenge, čeprav so njihovi krogi dvakrat starejši od megalitskega stonehenškega svetišča na južnem delu Velike Britanije in čeprav svetišča v Gosecku ne sestavljajo kamni.

Po osrednjem delu Evrope naj bi se razprostiralo še okoli 150 podobnih najdišč, na vsakem pa naj bi bili ostanki štirih koncentričnih krogov iz zemlje in lesa. Na fotografiji je replika iz 2300 2,5-metrskih kolov, ki so jo v Gosecku odprli v sredo, ob zimskem solsticiju oziroma sončnem obratu. Pripadniki najstarejše evropske civilizacije so namreč v krogu s premerom 75 metrov dvoje vrat oziroma odprtin, ki gledata proti vzhodu in zahodu, postavili glede na pot sonca 21. decembra. To so na včerajšnjem odprtju ponazorili z laserskimi lučmi. Za kroge iz zemlje in lesa nekateri strokovnjaki sklepajo, da so ponazarjali nekakšen koledar, po katerem so kmetje vedeli, kdaj lahko začnejo šteti dneve do spomladanskega obdelovanja zemlje. Krog bi lahko bil tudi trg ali prostor, kamor bi se lahko zatekli med vojnami in spopadi. Dr. François Bertemes, ki vodi arheološki inštitut za prazgodovino v bližnji univerzi Halle-Wittenberg, je prepričan, da se je v Gosecku začela astronomija, in domneva, da je bilo s koli obdano območje prizorišče plodnostnih obredov, med njimi tudi porok.

Pri izkopavanjih na 6000 kvadratnih metrov velikem območju so strokovnjaki naleteli tudi na ostanke preprosto okrašene posode in kosti živine, pa tudi na dve žrtveni jami in ostanek človeških kosti, po čemer Bertemes sklepa, da so tu žrtvovali ljudi. Toda strokovnjaki si v svojih domnevah še vedno niso edini. Dr. Christoph Heiermann iz saške arheološke službe zagovarja, da so krogi ograjevali osrednji prostor, kjer so se zbirali ljudje. »Ne vemo pa še, kaj so tam počeli. Morda so jih uporabljali kot templje ali tržnice,« ugiba dr. Heiermann. Arheologi se še vedno ubadajo, kako naj bi bili videti ljudje, ki so v Evropi živeli pred okoli 6800 leti, kakšen jezik so govorili in kakšna verska prepričanja so imeli.