Tiskane izdaje
V nedeljo se je v bolnišnici Virgen del Rocio v Sevilji rodil 3400 gramov težak deček Javier. Samo po sebi to ne bi bilo prav nič posebnega, ko ne bi bil to prvi otrok v Španiji, ki je že pred rojstvom dobil pomembno nalogo: rešiti življenje že rojenemu, vendar hudo bolnemu bratu Andresu. Z njegovimi zdravimi geni bodo namreč poskušali ozdraviti šestletnika, ki je zbolel za talasemijo.
Javier ni prvi »nadomestni« otrok, ki so ga ustvarili za pomoč že rojenemu obolelemu otroku. Pred leti je bilo že precej polemik, ko je javnost izvedela za podoben primer na Portugalskem, prav tako sta poskušala do umetno oplojenega otroka priti zakonca v Veliki Britaniji, ki sta imela hudo bolnega otroka, a zanj ni bilo donatorja kostnega mozga v družini. Primera sta se ponesrečila. Govorilo se je o kloniranju ljudi, ki naj bi jih na svet spravljali le zaradi organov, s katerimi bi zdravili obolele, čeprav ni šlo za kloniranje. Etika umetnega oplojevanja je bila zaradi tega postavljena na preizkušnjo, potem so govorice o tem počasi utonile v pozabo.
Leta 2003 se je v Veliki Britaniji rodil prvi »namenski« otrok, ki naj bi rešil življenje tedaj štiriletnemu bratu. Predimplantacijsko diagnostiko, s katero so izbrali zarodek, ki je najbolj ustrezal, so tedaj izvedli v ZDA, saj na Otoku to še ni bilo dovoljeno. Zaradi skokovitega napredke genetike je danes uspešnost pri tovrstnih poskusih zdravljenja precej večja, zato so nekatere evropske države že sprejele zakonodajo, ki te posege dovoljuje.
Upanje, da bo nekaj dni stari Javier lahko pomagal Andresu, je precejšnje. Zdravniki so pred umetno oploditvijo s postopkom predimplantacijske genetske diagnostike izbrali tisti zarodek, ki je bil po genski sliki najbolj podoben Andresovemu. Pri zunajtelesni oploditvi embriologi iz zarodka tretji dan, ko nastane od šest do osem celic, s posebno tehniko izolirajo celico ali dve, ne da bi pri tem poškodovali zarodek. Na tej stopnji so namreč vse celice enake in zarodek lahko izolirane celice hitro nadomesti, genetiki pa lahko preverijo gensko podobnost. Najustreznejši zarodek potem po standardni poti prenesejo v maternico.
Javier je tako gensko podoben bratu, da bodo zarodne celice, ki so jih dobili pri porodu, ustrezale za transplantacijo kostnega mozga, kar je tudi edini način za njegovo ozdravitev. Strokovnjaki napovedujejo, da so možnosti za Andresovo ozdravitev precejšnje, izraženo v odstotkih bi lahko govorili od 70- do 90-odstotni možnosti za uspeh. Po porodu so Javierjeve izvorne celice iz popkovine, ki jih bodo pozneje diferencirali v tkiva, spravili v banko za shranjevanje izvornih celic v Malagi.
Talasemije sodijo med prirojene bolezni in nastanejo zaradi nesorazmerja pri tvorbi ene od štirih verig aminokislin, ki sestavljajo hemoglobin. Andres je zbolel za hujšo obliko talasemije beta, ki je pogostejša prav pri prebivalcih sredozemskih držav. Pri tej obliki se lahko pojavijo zlatenica, kožne razjede, žolčni kamni in druge težave. Povečana dejavnost kostnega mozga povzroči, da se nekatere kosti, predvsem na glavi in obrazu, zadebelijo, medtem pa se dolge kosti stanjšajo. Zaradi povečane absorbcije železa so potrebne pogoste transfuzije, železo. Pri hudih oblikah lahko pomaga le presaditev kostnega mozga.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!
