Se dobri stari časi vračajo?

Kulinarične dobrote so bile nekdaj, ko se jih še niso polastili okleščevalci stroškov, prepoznaven znak letalskih družb. Leta 1978 se je stanje poslabšalo, vendar se zadnje čase na nebu spet kažejo spremembe.

Objavljeno
14. oktober 2009 12.40
CNN
CNN
Če ste oktobra 1970 potovali v prvem razredu letala družbe TWA iz Washingtona v San Francisco, so vam postregli pojedino, kot bi bila pripravljena za Sončnega kralja Ludvika XIV. Na jedilniku je bila najprej omleta, polnjena z morskimi sadeži, nato jastog, rakci in rakovice, školjke v smetanovi omaki z maslom in šerijem, sledila je teletina orlof, potresena s tartufi. Za poobedek so bile na voljo tri vrste sira, potem pa še kolač s pomarančnim likerjem Grand Marnier, sadje z dodatkom češnjevca, po večerji ste si lahko privoščil še nekaj koktajlov.

 

Družba TWA je bila prepričana, da so ponujeni gurmanski užitki nekaj tako posebnega, da je potnikom priskrbela celo pisemske ovojnice, v katerih so lahko jedilnik poslali svojcem ali prijateljem.

 

Da, to so bili časi. Potniki so jedli v posebnih jedilnicah, mize so bile pogrnjene s snežno belimi prti in uporabljali so pravi pribor. Letalska družba jim je slepo zaupala, da ga ne bodo odnesli domov. Kulinarične dobrote so bile prepoznaven znak družb, ki se jih še niso polastili okleščevalci stroškov. Nič zato, če je letalska vozovnica leta 1970 stala 300 dolarjev, usklajeno z inflacijo današnjih 1650 dolarjev.


Hrana najprej ven ...

 

Leta 1978 se je vse spremenilo. Prišla je liberalizacija letalskega prometa. Država ni več določala cen prevozov. Družbe so morale z nižjimi cenami in programi zvestobe med seboj tekmovati za potnike. Konkurenca je oklestila marže. Letalske družbe so delovale pod nenehnim pritiskom konkurence, vse dokler se leta 2001, po terorističnih napadih na ZDA, težave niso sprevrgle v resno krizo.

 

Zaradi velikih izgub so še bolj klestile stroške in se najprej lotile hrane. Kmalu po 11. septembru sta družbi American Airlines in TWA nehali streči obroke na domačih poletih, njun zgled pa so začeli posnemati skoraj vsi ameriški letalski prevozniki. Med velikim prevozniki samo Continental Airlines na domačih progah postreže potnikom z brezplačnimi obroki, kar je družba uporabila za jedro svoje oglaševalske kampanje.

 

... in spet nazaj!

 

A na nebu se že kažejo spremembe. Potniki zahtevajo za svoj denar več, letalske družbe pa zdaj tekmujejo za petičneže, ki potujejo v luksuznem in poslovnem razredu. Čeprav so skrčile stroške s povprečno 5,92 dolarja na potnika, kolikor so porabile leta 1992, na 3,39 dolarja (leta 2006), so zdaj spet začele uvajati malce obilnejše obroke. Velike družbe so lani za štiri odstotke povečale stroške za hrano, čeprav so morale zaradi dražjega goriva še bolj znižati druge stroške.

 

Letalski prevozniki so se, da bi zadovoljili čedalje bolj prefinjen okus potnikov, začeli zgledovati po mednarodnih letalskih družbah, ki za načrtovanje svojih jedilnikov najemajo slavna kuharska imena. United Airlines je prosila Charlieja Trotterja, da je poskrbel za zdrave jedilnike, na primer gobjo rižoto in piščanca z zelišči. Delta je izkoristila kuharske spretnosti Michelle Bernstein, lastnice restavracije v Miamiju, lastnik nočnega lokala ji svetuje pri pripravi koktajlov, sommelier pa pri izbiri vin.

 

Seveda s tem ni rečeno, da znani kuharji sami pripravljajo rižoto, temveč le svetujejo gostinskim podjetjem, ki kuhajo hrano za 200 milijonov potnikov na leto, in jim pomagajo svoje vizije spremeniti v konkretne obroke, ki bodo okusni tudi na višini 10.000 metrov.

 

To ni majhen podvig, če upoštevamo, da hrana potuje skozi zamrzovalnik, po tekočem traku, do letala in potem še skozi mikrovalovno pečico, preden jo postrežejo potnikom. Težave povzročajo tudi majhne pečice na letalih in mizice na sedežih.

 

Tehničnim težavam je treba dodati še dejstvo, da potniki zaradi stisnjenega zraka v letalu izgubijo 18 odstotkov sposobnosti okušanja. S tem pa še ni rečeno, da lahko to nadomestiš z več soli ali popra. Letalski kuharji navadno uporabijo več začimb in zelišč ter kis z začimbami. Namesto da bi piščance pekli, jih pripravijo na žaru.


Več v sredini tiskani izdaji Dela.