Tiskane izdaje
Koper - Tigrasti komarji niso več samo nadloga nekaterih obmejnih krajev. Kri pijejo prebivalcem v številnih primorskih krajih (na goriškem in koprskem območju), po nekaterih navedbah so jih opazili tudi v Ljubljani. Postajajo prava predvsem dnevna mora vseh prebivalcev, saj niso izbirčni in pikajo vse po vrsti. So zelo hitri, žrtev začuti pike šele, ko komar že odleti. Na koži puščajo srbeče otekline. Utemeljeno se jih bojijo tisti, ki so nanje alergični, mnogi imajo zaradi komarjevih pikov kraste. Najbolj skrb zbujajoče pa je, kaj se bo zgodilo, če bodo prenašali takšno ali drugačno bolezen.
Komar lahko prenaša veliko bolezni, ki se prenašajo s krvjo, smo izvedeli od mag. Janeza Pišota, vodja koprskega oddelka Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Tako kot pikajo letos, še niso, ugotavljajo mnogi, tudi tisti, ki so jim pred leti komarji prizanašali. Očitno je tigrastih komarjev letos več in še bolj agresivni so. Primorsko okolje je do njih še posebno prijazno, tudi zaradi letošnjih temperatur in precejšnje vlage.
Ljudje pred njimi nimajo več miru. Izjema so tisti, ki živijo v višjih nadstropjih, kajti tigrasti komarji so slabi letalci in letijo največ meter ali dva nad tlemi. So tujerodna vrsta in so v Evropo (z ladijskimi tovori) prišli iz Azije. V Italiji so jih prvič zaznali že leta 1991, pri nas pa obsežneje leta 2005. Ker so nadvse prilagodljivi, jih je težko uničevati. Strokovna literatura še ni dokazala, da bi v Evropi prenašali bolezni, v tropskih okoljih pa so prenašalci virusnih obolenj. To so odkrili tudi v enem od italijanskih mest, kjer so pred leti ugotovili, da je skupina ljudi zbolela za virusno tropsko boleznijo chikungunyo. Da bi preprečili širjenje te bolezni, so se v tem kraju lotili obsežne akcije in pojavljanje teh komarjev jim je uspelo dodobra omejiti.
Poznavalec teh komarjev Janez Pišot razlaga, da samice izležejo jajčeca v zelo majhne količine vode, zadošča podstavek lončka za rože, ostanki deževnice v žlebovih, cestnih jaških, odtokih ... Njihova jajčeca so zelo odporna proti izsuševanju in tudi nižjim temperaturam. Samica ima v enem letu na prostem do pet generacij, največ se jih pojavi avgusta in septembra. V tem času so tudi najbolj napadalni in se jih je res težko ubraniti, saj pikajo celo skozi oblačila. Kot prvo pomoč proti pikom dermatologi svetujejo hladne obkladke, pri reakcijah pa lokalne antihistaminike in celo kortikosterodine preparate, ki pa jih mora predpisati zdravnik.
Dermatologi sicer poudarjajo, da vsa razpršila proti komarjem niso enako učinkovita in da morajo vsebovati dietil-meta-toluamid. Vendar ni priporočljivo, da bi se zaradi komarjev vse poletje ves čas mazali z raznimi razpršili, saj nihče ne more povedati, kaj lahko za zdravje ljudi pomeni njihova trajna uporaba. Seveda tigrasti komarji povzročajo tudi gospodarsko škodo, na primer v turizmu, kajti gostom ni do tega, da bi uživali večerjo ali pijačo ob nenehnem krvoločnem pikanju neusmiljenih letečih tigrov.
Janez Pišot ponavlja, kar je predlagal že pred dvema in tremi leti: državne zdravstvene službe in občine bi morale združiti moči in proti tej nadlogi nastopiti organizirano. Najprej bi morali naročiti študijo, s katero bi ugotovili, kakšna je njihova pojavnost, zatem pa še projekt ukrepov proti tej nadlogi. Ukrepi, ki so jih uvedli v sosednjih državah (v Italiji in na Hrvaškem), kažejo, da je njihovo pojavnost mogoče precej zmanjšati. Zelo bi pomagalo, če bi odpravili vse tiste luže in lužice (bazene in bazenčke ...), kjer na različne načine zastaja voda v okolici bivališč. Pomagata tudi redna košnja trave, urejanje žive meje. Obstajajo kemični preparati, ki okolju ali zdravju ljudi in toplokrvnih živali niso nevarni. Toda Janez Pišot odločno odsvetuje, da bi se vseh teh ukrepov ljudje lotevali nestrokovno. Županom svetuje, da bi po občinah izvedli organizirane akcije. Vsak zase se bo težko dovolj učinkovito spopadel z vse bolj krvoželjnimi komarji.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela!
