Slep drvel s 300 kilometri na uro

Belgijec Luc Costermans je pred štirimi leti v prometni nesreči izgubil vid. Odtlej navdihuje invalide, naj uresničujejo svoje sanje. V soboto je kot voznik športnega avtomobila drvel z 308 kilometri na uro in se vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov.

Objavljeno
13. oktober 2008 11.55
A. Sa.
A. Sa.
Belgijec Luc Costermans je pred štirimi leti v prometni nesreči izgubil vid. Odtlej nekdanji poslovnež navdihuje invalide, naj uresničujejo svoje sanje. Pred dvema letoma je kot pilot lažjega letala preletel Francijo, v soboto pa kot voznik športnega avtomobila drvel z dobrimi 308 kilometri na uro.

 

Do sobote je bil najhitrejši slepi voznik Anglež Mike Newman. Oktobra 2005 se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov s hitrostjo 268 kilometrov na uro, ki jo je dosegel z avtomobilom BMW M5, prilagojenim za dirkanje, na letališču Elvington blizu mesta York. S tem je potolkel svoj dve leti stari rekord, ki ga je dosegel z jaguarjem xrj. V obeh hitrostnih vožnjah je bil za volanom sam, po stezi so ga malenkost usmerjali le pomočniki po radijski zvezi.

 

Britančev rekord pa je v soboto na letališki stezi v francoskem mestu Istres zasenčil 43 let star Belgijec, ki od leta 1989 živi na jugu Francije. Luc Costermans je vozil lamborginija gallard. Po stezi se je v spremstvu sovoznika, Guillauma Romana, spustil dvakrat zapovrstjo. V najboljšem poskusu je merilec hitrosti pokazal 308,78 kilometra na uro, torej je star hitrostni rekord slepih voznikov izboljšal za dobrih 40 kilometrov na uro.

 

»Zelo sem srečen, rekord je plod skupinskega dela,« je po dirki dejal Luc Costermans in se zahvalil za pomoč sovozniku, upravljalcem letališča v Istresu in podjetju iz istega kraja, ki mu je za dirko posodilo športni avtomobil. Hitrostni rekord je poklonil Philippeju Streiffu, nekdanjemu vozniku formule 1, ki se je na dirkališču poškodoval leta 1989. Po nezgodi je tetraplegik, priklenjen na invalidski voziček.

 

Lucu Costermansu, ki je bil pred prometno nesrečo, v kateri je oslepel, poslovnež, pa dirkanje z avtomobilom ni edini podvig, s katerim poskuša opogumiti slepe, da lahko uresničijo svoje sanje. Novembra 2005 se je odločil, da se bo naučil leteti. Že junija 2006 je tako trdno zaupal v svoje pilotske sposobnosti, da je sedel za krmilo lažjega letala DR-400. Resnici na ljubo sta bila v njem tudi njegov učitelj letenja in navigator, ki pa sta dejala, da sta Lucu pri 13-urnem letu čez Francijo, med katerim je preletel približno 1900 kilometrov, pomagala le z nasveti in nista prevzela krmila. Bi pa, seveda, ga, če bi se znašel v težavah. Tudi tedaj se je Luc iskreno zahvalil pomočnikoma, brez katerih, kot je dejal, »ne bi mogel leteti«.

 

Iz ponedeljkove izdaje Slovenskih novic!