Slovenke tri leta starejše od rojakov

»Moški znajo samo misliti. Ženske pa imajo svoj način, da razumejo, ne da bi mislile.« S to mislijo indijskega pesnika in filozofa Rabindranata Tagoreja sta Nelka Vertot in Andreja Kozmelj s Statističnega urada Republike Slovenije ob mednarodnem dnevu žensk 2009 začeli portret statistično povprečnih žensk v Sloveniji: za 3,4 leta so starejše od moških, 94 odstotkov jih ima končano srednjo šolo, 75 odstotkov jih nadaljuje študij po srednji šoli, ob rojstvu prvega otroka so stare 28 let, na uro so plačane za 5 odstotkov manj kot rojaki, živijo pa 9,1 leta dlje od njih.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v naši državi konec septembra 2008 živelo 2.053.740 ljudi, žensk je bilo 50,1 odstotka, moških pa 49,9 odstotka. Moških je do 60. leta starosti v vseh starostnih skupinah več kot žensk, potem pa se razmerje obrne, ker ženske umirajo starejše kot moški. Konec junija 2008 so bile ženske v Sloveniji stare povprečno 42,8 leta in moški 39,4. Moški so leta 2007 umirali stari povprečno 69,1 leta, ženske 78,2. V zadnjih treh desetletjih se je povprečna starost umrlega moškega povečala za 6,3 leta, povprečna starost umrle ženske pa za 7,8 leta.

Deklice, rojene v letih 2006-2007, lahko pričakujejo, da bodo dočakale 82 let, dečki, rojeni v istem obdobju, pa 74,9 leta. V primerjavi z obdobjem 1996-1997 se je pričakovano trajanje življenja za žensko podaljšalo za 4,3 leta in za moškega za štiri leta. Najdaljšo pričakovano življenjsko dobo za žensko med državami članicami EU do leta 2006 so imele Španke in Francozinje (84,4 leta), najkrajšo pa Romunke (76,2 leta) ter Bolgarke in Latvijke (76,3 leta).

Pred petintridesetimi leti je samo petina žensk v Sloveniji dosegla višjo stopnjo izobrazbe od končane osnovne šole, 30 odstotkov vseh žensk je bilo brez izobrazbe ali je imelo le nedokončano osnovno šolo. Komaj dobra dva odstotka žensk sta dosegla izobrazbo, višjo od srednješolske. Po letu 1980 se je razmerje začelo obračati in po letu 2000 je bilo brez dokončane osnovne šole še deset odstotkov prebivalk Slovenije, danes je takih le pet odstotkov. V študijskem letu 2007/8 je bilo med študenti že skoraj 60 odstotkov žensk. Skoraj polovica se jih še vedno odloča za študij družboslovja, tretjina pa bodisi za področje izobraževanja, umetnost in humanistiko ali zdravstvo in socialo.

Manjšina na univerzi in v politiki

Od 4500 profesorjev in docentov na visokošolskih zavodih v študijskem letu 2007/8 je bilo komaj tretjina žensk. Pri mlajših visokošolskih učiteljih je razmerje med spoloma bolj izenačeno, pri starejših pa prevladujejo moški (med visokošolskimi profesorji, starejšimi od 65 let, je žensk samo desetina). Po deležu žensk med višješolskimi predavatelji in učitelji je Slovenija na repu lestvice držav članic EU.

Čeprav je bilo na državnozborskih volitvah leta 2008 med več kakor tisoč kandidati 35 odstotkov žensk, je bilo med izvoljenimi 78 poslancev in samo 12 poslank; zastopanost žensk v državnem zboru je torej 13,3-odstotna. Po zastopanosti žensk v zakonodajni oblasti se Slovenija tako uvršča na rep evropskih držav.

V tretjem četrtletju 2008 je bilo v Sloveniji 1.066.000 aktivnih prebivalcev, med njimi 45,5 odstotka žensk. Stopnja brezposelnosti za ženske je bila 4,4-odstotna (za moške 3,9-odstotna). Po podatkih Eurostata je bila brezposelnost v Sloveniji januarja letos 4,9-odstotna, kar je še vedno pod evropskim povprečjem (7,6 odstotka). Brezposelnost tudi v Evropi hitreje narašča med moškimi kakor med ženskami in delež brezposelnih moških je skoraj že dosegel delež brezposelnih žensk.

Slabše plačane

Po mednarodno sprejetih statističnih standardih za izračunavanje razlik med plačami žensk in moških so Slovenke leta 2006 zaslužile 95 odstotkov povprečne bruto plače moških. Ženska je v povprečju zaslužila 6,48 evra bruto na uro, moški pa 6,82 evra. V večini dejavnosti so ženske zaslužile v povprečju manj kot moški, razen v gradbeništvu, oskrbi z elektriko, plinom in vodo, vendar je razlika posledica višje izobrazbe žensk v teh dejavnostih. Največja razlika med plačami žensk in moških v prid zadnjim je bila na področju zdravstva in socialnega varstva (skoraj 30 odstotkov).

Kar zadeva stopnjo tveganja revščine, ki pove, kolikšen delež populacije ima dohodek, nižji od praga revščine, je bila leta 2007 v Sloveniji 11,5 odstotka. Podrobnejši pregled pokaže, da so ženske pri nas revnejše od moških, zlasti starejše od 65 let (25 odstotkov) in upokojenke (20 odstotkov). V najslabšem položaju so bile tiste, ki so živele same (45-odstotna stopnja tveganja revščine). Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so junija 2008 v Sloveniji izplačali socialno pomoč 21.668 ženskam, tj. dobrim 55 odstotkom vseh upravičencev, ki jim je bila dodeljena. V primerjavi z državami članicami EU ter Norveško in Islandijo je imelo nižji delež revnih kot Slovenija samo pet držav: Nizozemska, Norveška, Češka, Islandija in Švedska, enak delež kot Slovenija pa Avstrija, Danska in Finska.

Iz torkove tiskane izdaje Dela