Slovo od kinder jajčk

Nemški politiki so si vzeli čas za temeljit premislek. Veliko časa. Kinder jajca so prišla na trg leta 1974, v Nemčiji pa so šele po štiriintridesetih letih opazovanja in spremljanja igralnih navad otrok ugotovili, da so zanje v bistvu življenjsko nevarna.

Objavljeno
21. november 2008 12.44
Petra Grujičić
Petra Grujičić
Nemški politiki so si vzeli čas za temeljit premislek. Veliko časa. Kinder jajca so prišla na trg leta 1974, v Nemčiji pa so šele po štiriintridesetih letih opazovanja in spremljanja igralnih navad otrok ugotovili, da so zanje v bistvu življenjsko nevarna. Otrok, pravijo, bi lahko igračo, ki se skriva v notranjosti čokoladnega oboda, zamenjal za hrano in jo nič hudega sluteč pojedel. Koliko primerov tovrstnih nesreč se je zgodilo v Nemčiji v preteklih desetletjih, niso navedli. A očitno delujejo preventivno. Bolje pozno kot nikoli.

In se jim je porodila ideja, da bi kinder jajca, ki nikjer na svetu niso tako popularna kot v Nemčiji, prepovedali. V korist otrok, starejših od treh let, katerim so tudi namenjena. Le da se ne oni ne njihovi starši s tem ne strinjajo. In se razburjajo. Bodo prepovedali tudi žitne kosmiče, saj marsikateri, namenjeni otrokom, v škatli prinašajo igračo? Ja, nemški politiki tudi na to nevarnost niso pozabili, pa vendar grožnja, da bodo igrače letele iz žitaric, ni dvignila toliko prahu kot napovedana prepoved prodaje kinder jajc, narejenih iz bele in mlečne čokolade.

 

»Uporabi le najboljše sestavine!«, »Bodi izviren!« in »Izdeluj z najmodernejšo tehnologijo!« so tri zapovedi, na osnovi katerih sta leta 1946 brata Pietro in Giovanni Ferrero ustanovila podjetje, ki je še danes, ko sodi med največja na svetu, povsem v družinski lasti. En brat je bil slaščičarski mojster, drugi mojster prodaje. In jima je uspelo Italijane osvojiti najprej s cenovno dostopnim sladkim namazom iz kakavovega masla in lešnikov, danes znanim pod imenom nutella - nastal je iz potrebe, saj je v povojnem času primanjkovalo čokolade in je Pietro moral najti recept, s katerim bi jo uspešno nadomestil -, in potem z novimi, a maloštevilnimi izdelki.

 

Prva generacija družine je prinesla nutello, druga kinder jajca. Po smrti očeta in strica je podjetje prevzel danes 81-letni Michele Ferrero, ki mu uspeh doma ni bil dovolj. Hotel je v svet. Začel je z Nemčijo, kjer so bili po njegovi raziskavi dvakrat bolj sladkosnedi kot v Italiji, nadaljeval s Francijo in se počasi, a vztrajno širil. In iskal možnosti za razširitev ponudbe, četudi je osnovno načelo družine pravilo, da izdelujejo malo proizvodov, a te visoke in nespremenljive kakovosti.

 

Oko je vrgel na otroke in leta 1968 na trg poslal čokoladno linijo Kinder z veliko mleka in dodanim kalcijem, a si je trdno mesto v otroških srcih izboril šele leta 1974, ko se je domislil, da bi v čokoladni obod velikosti običajnega jajca skril igračo. Rodilo se je kinder jajce.

 

V Nemčiji, kjer so ga spoznali med prvimi, so igrače iz trde plastike, pogosto ročno poslikane in skrite v rumeni plastični kapsuli, požele veliko navdušenja, vendar takrat o zbirateljski mrzlici še ni bilo govora. Podjetje je prvo serijo igrač, v kateri je običajno od deset do dvanajst figuric, na trg poslalo šele leta 1981. Prišli so Smrkci, danes ene najdražjih zbirateljskih figuric, pa Alice v čudežni deželi in drugi Disneyjevi liki. Stali so toliko, kolikor je stalo čokoladno jajce. In se z leti dražili. Potem ko je leta 1991 v Nemčiji izšel prvi katalog s figurami, opremljen s cenami, se je zbirateljstvo začelo zares.

 

Celoten članek preberite v Delovi prilogi Kult!