Tiskane izdaje
Tako kot se spreminja moda, se spreminjajo tudi nakupovalne navade, zato se morajo preoblikovati tudi trgovine, ki modo ponujajo. Prihodnost gre v skrajnosti. Ali v mega trgovine, ki postajajo prava mesta v malem, ali pa v alternativne oblike prodajaln.
Se še spominjate trgovin z oblačili izpred dvajsetih let? Sem ter tja se še najdejo kakšni fosilni ostanki malih trgovinic, z izložbo, ki je urejena kot oglasna deska, v kateri so oblačila kar z bucikami pripeta na steno, z na veliko izpisano ceno na rumene ovalne listke. A pristop, da se oblačila prodajajo kot špecerija, ko je za prodajnim pultom stala prodajalka, stranka ji je povedala, kaj išče, trgovka, obuta v ortopedske copate, pa ji je nato poiskala kaj, kar bi lahko bilo približno podobno opisu, je pri nas vseh že pozabljen.
Zdaj kupec ne kupuje več izdelkov, v trgovino pride po doživetje. Nakup oblačila je užitek. In ta užitek je treba ustvariti ne samo z izdelkom, temveč tudi s prijazno in profesionalno postrežbo ter predvsem z dodelanim ambientom trgovine.
Impulzivni nakupi
Raziskave potrjujejo, da je nakup oblačila izrazito impulziven. Ženska v povprečju porabi samo tri minute, da se odloči, ali bo oblačilo kupila ali ne. Kraj odločitve je skoraj vedno trgovina. Še natančneje, večinoma je to garderoba. Zato niti ne preseneča, da postajajo vsaj v trgovinah višjega ranga garderobe udobne, prostorne in prijazne. Pred desetimi leti je bila povprečna velikost ogledala 80 x 120 cm, zdaj so ogledala postavljena čez vso steno in merijo 200 x 250 cm.
Trgovina kot turistična destinacija
Ogled trgovine z oblačili postaja podoben obisku galerije. Polni nas z novimi vtisi. Za večino porabnikov je tudi ena izmed najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa. Ikea je lani naredila zanimiv eksperiment. Poimenovala ga je Ikea Hostel. Sto petdesetim družinam so ponudili nenavadno doživetje, nekakšne mini enodnevne počitnice - in to kar v trgovini. Na obrobju Osla so jim namreč omogočili, da lahko prespijo v njej, kar na prodajnih primerkih. Zjutraj so jim pripravili celo zajtrk. Vse skupaj seveda brezplačno. Na marketinško pobudo, ki je niso obešali na veliki zvon, je vseeno zelo hitro prispelo več kot 1200 prošenj.
Omenjeni primer samo potrjuje, kako privlačno je zdaj prodajno mesto. Ikea se tega dobro zaveda, saj so njihove trgovine velike in izdelki predstavljeni izredno lično, v smiselno zaokrožene celote. Kupec si z lahkoto predstavlja, kako bi pohištvo delovalo pri njem doma, zato je Ikea za veliko ljudi destinacija za iskanje navdiha, kako opremiti stanovanje. Zapeljejo se v njihove mega trgovine in tam preživijo popoldne ali celo ves dan. Tudi če ne kupijo pohištva, iz trgovine navadno ne gredo praznih rok. Kupijo vsaj majhno dekoracijo ali pa vsaj kakšno skandinavsko sladico.
Novodobne tržnice
Velikost trgovine postaja iz leta v leto pomembnejša. Samo poglejmo, kaj se je zgodilo s trgovinami z živili. Ne samo da so prerasle v hipermarkete, postavljene so v velike nakupovalne centre, ki so pravzaprav mesta v malem. Veliko je postalo sinonim za lepo. Cityparki, Supernove, Europarki, Qlandie in podobna nakupovalna središča prevzemajo vlogo novodobnih trgov. Postajajo kraj socializacije. Tam se srečujemo s prijatelji, gremo na pijačo, v izložbah si napasemo oči, namesto turističnega spominka pa si kaj kupimo.
Megalomanski projekti templjev zapravljanja kar rastejo in rastejo. In ko misliš, da ne morejo biti večji, te presenetijo z novimi presežki. Najbolj nori projekti se rojevajo v Dubaju. Pred tremi leti so tam odprli Mall of the Emirates z več kot 400 trgovinami. Za lažjo predstavo, to je petkrat več od Cityparka v Ljubljani. V njem je našlo prostor tudi pokrito smučišče.
Megalomanska nakupovalna središča
Dubaj je idealno okolje za razcvet novih nakupovalnih konceptov. Visoke temperature preganjajo ljudi v klimatizirane prostore. In če jim ponudiš klimatizirano mesto v malem, postane hitro priljubljen kraj za preživljanje prostega časa. Po vzoru Dubaja se hitro razvijajo mega nakupovalna središča tudi v Istanbulu, Indiji in na Kitajskem. V vseh teh državah se pravo potrošništvo šele razvija in ljudje so lačni novih trgovin.
Ravno trgovine z oblačili in modnimi dodatki imajo v nakupovalnih središčih nalogo, da ustvarjajo občutek življenjskega sloga in da ustvarjajo privlačno okolje. Si predstavljate, kako dolgočasni bi bili nakupovalni centri, če bi v njih prodajali samo uporabne dobrine, kot so živila, in tehnične izdelke? Moda je presežek. Enako kot v mestnih središčih tudi v nakupovalnih središčih ravno kakovost izložb ustvarja občutek bolj ali manj sodobnega urbanega okoliša.
Celoten članek preberite v Delovi prilogi Ona.
