Tiskane izdaje
Peking – Kitajski vrhovni sodniki so nedavno obljubili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi se zmanjšalo število usmrtitev, po katerih je ta država prepričljivo na prvem mestu – s kar 80 odstotki vseh izvršenih po svetu. Dobro se namreč zavedajo, da jim ta rekord ne prinaša slave. Ko je prejšnji teden prednje stopil Wang Zhendong, nekdanji kmet iz okolice pristaniškega mesta Yinkouja v severovzhodni provinci Liaoning, pa so vendarle izrekli najstrožjo kazen: smrt zaradi prevare vrste ljudi – z mravljami.
Po merilih sodobne kitajske družbe je bil Wang pravzaprav zelo congming (prebrisan). Dojel je, da živimo v času velikih pričakovanj in še večjih iluzij. Leta 2003 je ustanovil družbo in ji dal lepo zveneče ime: Yinkou Donghua (Vzhodna Kitajska) trgovinska grupacija. V osebni izkaznici podjetja je bilo napisano marsikaj – strojno orodje, električne naprave, vinarna, sadni sokovi itd., dejansko pa je bil edini posel družbe »izposoja« mravelj »vlagateljem« v veliko shemo.
Kdor se je hotel vključiti v ta posel, je moral plačati 10.000 juanov (1300 dolarjev), odnesti domov dve kartonski škatli z velikimi črnimi mravljami in jih nato gojiti s preprosto metodo – enkrat na dan jih je moral poškropiti z osladkano vodo, dvakrat na teden pa jim dati kos sladkega kruha. Družba naj bi mu za to desetkrat na leto izplačala po 400 juanov (50 dolarjev).
Wang je trdil, da so to posebne mravlje, iz katerih menda izdelujejo zdravilno žganje, po katerem vlada na svetovnem trgu izjemno povpraševanje. Tako so »vlagateljem« pravzaprav ponudili, naj dajo svoj denar v obtok za 40-odstotne obresti, kar je zvenelo kot imenitna kupčija, zlasti če upoštevamo, da znašajo bančne obresti skromna dva odstotka.
Wangova zgodba je prepričala marsikoga, saj na Kitajskem mravlje že od nekdaj uporabljajo v prehrani in medicini, tiste v škatlah pa so bile dejansko užitne vrste. V resnici so bile mravlje vredne največ 200 juanov (25 dolarjev), in čeprav je družba na začetku strankam izplačevala obljubljeni dobiček, ni mravelj nikdar uporabila za kakršno koli že medicino, čez čas pa jih je tudi nehala sprejemati od »gojiteljev«. V dveh letih je donosni posel pritegnil več kakor 10.000 ljudi. Mnogi so od Wanga vzeli po več škatel z mravljami, njegova fiktivna družba je sklenila več kakor 100.000 pogodb in zbrala tri milijarde juanov (387 milijonov dolarjev). Posli so se vrteli okoli samega denarja oziroma v finančni »piramidi«, ki pa je na Kitajskem strogo prepovedana.
Več preberite v sobotnem tiskanem Delu!
