Stara nova hiša

Že ob vstopu v starejšo vrstno hišo v Ljubljani obiskovalec opazi prvi detajl, ki jo dela drugačno. To je okno, potiskano z besedami.

Objavljeno
09. marec 2011 10.12
Posodobljeno
09. marec 2011 12.01
Aleksandra Zorko
Aleksandra Zorko
Počasi razberem besedo naše, za katero se skriva prikupna zgodbica. Tokratni gostitelji, štiričlanska družina, so se, ko so še živeli v bloku, pogovarjali, kaj bi naredili, če bi na lotu zadeli izjemen glavni dobitek. »Kupili bi ves blok,« je bil eden od predlogov. In kaj bi potem napisali na domofon? »Naše,« je predlagala hči.

Tako je nastala zamisel za dekoracijo na steklu nad vhodnimi vrati, v smehu pojasni lastnica. Sodobna, odprta, svetla, minimalistična, a ne hladna, so besede, s katerimi lahko hišo, v kateri živijo dobri dve leti, opišemo danes, medtem ko je bila pred prenovo vse prej kot takšna. V novi podobi je zaživela potem, ko so jo kupili naši tokratni gostitelji in jo s pomočjo arhitektke Melite Ločnikar spremenili v prijetno domovanje.

Igra z besedami na steklu ni edina kreativna zamisel. Vse slike, razen plakata za olimpijske igre v Sarajevu leta 1984, so nastale doma. Nekatere je naslikal oče, druge hči, tudi največjo z obrazi, ki jo opazimo že ob vhodu v hišo. Za risanje pa ni nadarjena le ona - poleg slik po hiši nam je ob obisku pokazala zbirko modnih risb -, temveč lepo riše tudi sin, a ga je zdaj navdušenje malo minilo, pove oče.

Vrstna hiša je iz leta 1967 in je bila ob nakupu popolnoma razdejana, tako da jo je bilo treba »zgraditi« na novo. Imela je ločen spodnji, kletni, in zgornji, stanovanjski del. Zgoraj je bilo veliko majhnih zaprtih prostorov, ki jih je bilo treba prilagoditi življenju in željam štiričlanske družine. Največji zalogaj pri prenovi je bil preboj stopnišča, s katerim so na notranji strani povezali spodnji in zgornji del hiše, prej se je namreč v zgornjega prišlo le z zunanje strani.

Več na novi spletni strani www.deloindom.si, kjer objavljamo tudi obsežno fotogalerijo.