Berlin – Vrsto let so bile le špekulacije, zdaj pa je tiskovni predstavnik Microsoftovega predstavništva v Nemčiji Thomas Baumgärtner za dnevnik Die Welt priznal, da so ameriški strokovnjaki novi računalniški operacijski sistem Windows Vista, ki naj bi prišel na evropski trg konec meseca, razvijali v tesnem sodelovanju z ameriško varnostno službo NSA. Tajna služba je po njegovih trditvah poskrbela predvsem za boljšo zaščito operacijskega sistema pred hekerji, kar naj bi menda koristilo vsem uporabnikom osebnih računalnikov.
Microsoft le priznal
Prvič se je torej zgodilo, da je Microsoft javno priznal sodelovanje s tajno službo. Tako je posredno potrdil dolgoletne namige kritikov in predstavnikov organizacij za varstvo osebnih podatkov, ki so ves čas sumili, da računalniški gigant v sodelovanju z ustreznimi službami v svojih operacijskih sistemih omogoča agentom, da se lahko skozi »zadnja vrata« vtihotapijo v računalnike in nadzirajo pretok podatkov. Tudi v osebnih računalnikih in torej tudi pri zasebnih uporabnikih.
Microsoft takšno namigovanje seveda odločno zanika. »Nikakršnih zadnjih vrat nismo vgradili v sistem,« je v pogovoru za nemški dnevnik zagotavljal Baumgärtner, njegove trditve pa je za Washington Post podkrepil še referent NSA Tony Sager. V ameriški vohunski agenciji vseh agencij, katere obstoj so Američani še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zanikali, naj bi zgolj pomagali Microsoftu pri izdelavi varnejšega operacijskega sistema. Strokovnjaki NSA so pri razvoju Viste sestavili dva tima: »rdečega«, ki je simuliral hekerje, in »modrega«, ki je poskušal nove windowse na vse načine ubraniti pred računalniškimi napadalci. Novi operacijski sistem naj bi s tem bolje zavarovali pred napadi in zlorabami, kajti tudi uslužbenci ameriške tajne službe na svojih računalnikih uporabljajo Microsoftovo programsko opremo, pojasnjujejo v NSA.
Zgodba v Nemčiji verjetno ne bi dvignila toliko prahu, če ne bi nemški notranji minister Wolfgang Schäuble decembra lani od nemških varnostnih služb zahteval, naj si v boju proti terorizmu in kriminalu v posamičnih primerih zagotovijo tudi vpogled v osebne računalnike državljanov. Njegov predlog je takrat izzval ostre proteste varuha osebnih podatkov Petra Schaara, ostalo pa je pri tem, da zvezni urad za varnost informacijske tehnike lahko pomaga le pri tem, da bodo računalniški programi za uporabnike bolj varni.
Za računalniškim gigantom Microsoft, katerega operacijski sistemi poganjajo kar devet desetin vseh računalnikov na svetu, sta sodelovanje z ameriško varnostno agencijo potrdila tudi ameriški koncern Apple in ponudnik Linuxa Novell.
Več o tem si preberite v petkovem tiskanem Delu