Topla zima podira vse rekorde

Washington - Letošnja zima na severni zemeljski polobli je bila najtoplejša v zadnjih 125 letih, odkar so začeli beležiti podatke, v svojem poročilu ugotavlja ameriški vladni urad. Skupne povprečne temperature ozemeljskih in oceanskih površinskih temperatur od decembra lani do februarja letos so bile 0,72 stopinj Celzija nad povprečjem. Vremenski strokovnjaki predvidevajo, da bi bilo leto 2007 lahko najtoplejše leto doslej.

Državni oceanski in atmosferski urad (National Oceanic and Atmospheric Administration - NOAA) opozarja, da je k segrevanju prav tako prispeval pojav El Nino, sezonsko ogrevanje delov Tihega oceana. Vseeno pa visokih temperatur ne pripisujejo enoznačno globalnemu segrevanju, ki bi ga povzročil človek. Vremenski strokovnjaki predvidevajo, da bi bilo leto 2007 lahko najtoplejše leto doslej.

Toplogredni plini

Dejavniki, ki so prispevali k temu stanju, so del dolgoročnih trendov k toplejšim temperaturam, pa tudi zmerni El Nino v Tihem oceanu, je povedal Jay Lawrimore z državnega centra klimatskih podatkov NOAA in hkrati dodal, da ni mogoče trditi, da je letošnja zima dokaz vpliva toplogrednih plinov. Lawrimore je še povedal, da je bila raziskava del programa Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC), ki je prejšnji mesec objavila poročilo, v katerem pa prevladuje ocena, da je povzročitelj globalnih podnebnih sprememb vendarle najverjetneje človek.

Tudi v Sloveniji manj padavin

Tudi v Sloveniji bo v prihodnje padavin bistveno manj, hkrati pa se bo povečal delež ekstremno močnih nalivov. Deževalo bo manjkrat, a takrat močneje, je pojasnila Kajfež Bogatajeva in dodala, da se bodo pri tem druge svetovne regije soočale z večjo količino padavin. V Sloveniji bo zaradi segrevanja ozračja do konca stoletja temperatura pozimi tri, poleti pa štiri stopinje višja, padavin pa bo od 20 do 40 odstotkov manj kot danes, je povedala Lučka Kajfež Bogataj, evropska predstavnice v Mednarodni skupini ZN o podnebnih spremembah (IPCC).

Podnebnim spremembam se ne bomo izognili, je poudarila Kajfež Bogatajeva in opozorila, da je za soočanje s segrevanjem ozračja potrebno predvsem pravočasno prilagajanje. Zvišanja temperature ozračja za dve ali tri stopinje ni mogoče več preprečiti, je še menila in opozorila, da bi imelo nadaljnje segrevanje ozračja nepredvidljive posledice.

Vpliv človeka na podnebje

"Napredek znanosti omogoča, da podnebje našega planeta danes poznamo že daleč v preteklost. Vemo, da se je že mnogokrat spreminjalo. Vzroki za te spremembe so bili različni, največkrat povezani s spremeljivo količino sončnega obsevanja na zemeljskih tleh, torej s spremembo energijske bilance planeta. Logično vprašanje je seveda, ali je človekov povečan učinek tople grede po velikosti že primerljiv z vzroki preteklih sprememb? V IPCC-ju pravimo, da je. Človekov vpliv na podnebje od leta 1750 do danes je ocenjen za najmanj petkrat večjega, kot so naravne spremembe na primer Sončeve aktivnosti. Samo v zadnjih desetih letih, torej že po oblikovanju kjotskega sporazuma, smo svoj vpliv na energijsko bilanco planeta povečali kar za dvajset odstotkov", meni Kajfež Bogatajeva.