DPA: Ljubljana, zelo evropsko mesto

Ljubljana, kakor jo v nekaj stavkih 
vidi poročevalka nemške tiskovne agencije (DPA) Carina Braun.

Objavljeno
02. november 2011 08.36
Posodobljeno
02. november 2011 09.30
DPA, Trip
DPA, Trip

Ljubljana je dvajset let glavno mesto neodvisne Slovenije in v tem času je postala pravzaprav značilna, čeprav ne dovolj prepoznavna evropska prestolnica. Na stojnicah okoli cerkve sv. Nikolaja prodajajo številna živila, med drugim paradižnik, sadje in meso, vendar ozračje ni tako živahno, kakor smo ga vajeni na drugih tržnicah. Prodajalci ne kričijo, stranke pa so tihe in zadržane kot povsod drugod v tej srednjeevropski državi.

Med tulipani in vijolicami stoji Barbara Bizjan z rokami, uprtimi v boke, in svetuje prijateljici na stojnici z rožami. »Preveč smo potrpežljivi,« pravi energična 40-letnica in pojasni, da to ne velja samo za obiskovalce tržnice, ampak za vse prebivalce Slovenije: »Vedno so nam vladali drugi, zato se nismo vajeni pritoževati.«

Mala država med Jadranskim morjem, Alpami in Hrvaško je postala samostojna 25. junija 1991, torej letos praznuje dvajseto obletnico neodvisnosti. Slovenija je bila več stoletij del Habsburške monarhije, leta 1918 pa se je pridružila Jugoslaviji. Če se odločite za obisk Slovenije, si morate nujno ogledati tudi Ljubljano, ki leži sredi države in ji prav nič ni videti, da je bila več desetletij v socialistični državi. V arhitekturi je mogoče opaziti avstrijski vpliv, ozke hiše so lepo zgrajene druga zraven druge ob reki Ljubljanici, vsaka ima tudi majhen balkon in visoka okna. Ob reki je veliko zelenja, mladina pa se zbira v barih in lokalih ali poseda po stopnicah in klopeh v senci dreves.

Na lokalnem bolšjem trgu medtem prodajajo dokumente iz druge svetovne vojne, stare habsburške kovance, najrazličnejše majice in predmete iz časov, ko je bila Slovenija del Titove Jugoslavije. Ljubljansko arhitekturo je močno zaznamoval arhitekt Jože Plečnik, ki je deloval v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja ter ustvaril načrte za več mestnih stavb, med drugim za cerkev sv. Frančiška, stavbo Vzajemne zavarovalnice ter Narodno in univerzitetno knjižnico. Naredil je tudi številne načrte za nove mostove, banke, trge, parke in nabrežje. Prostor pod arkadami Plečnikove tržnice so danes zasedli trgovci z ribami, nedaleč stran pa blizu Zmajskega mosta – središča mesta – stojijo stojnice, na katerih prodajajo sadje in zelenjavo.

Ljubljana ima približno 300.000 prebivalcev in si jo je brez težav mogoče ogledati peš. »Je najlepše mesto na svetu,« pravi Bizjanova. »Vse si lahko ogledate v uri in pol, do morja je le ura vožnje, hitro pa lahko obiščete tudi gore, Italijo ali Madžarsko. Kje drugje si lahko privoščite vse to?«